Pišete dnevnik?

Ali v odrasli dobi pišete dnevnik? Je odprt-ga lahko domači vidijo? Ali pišete virtualnega in nihče ne ve? Zakaj ga pišete?

Dnevnik pišem 41 let. Od svojega 13. rojstnega dne. Pisanje je sprostitev, je pomoč v situacijah, ko potrebuješ videti stvari jasno… lahko pogledaš za nazaj, kako si razmišljal, delal, kaj se je dogajalo v nekem obdobju, lahko pogledaš kako si razmišljal, čutil…

Pisanja ne berem, tudi nihče drug ne bere, včasih preberem komu kaj, če kaj potrebujem-o…

In seveda ja, toplo priporočam pisanje dnevnika.

ne. niti ne fotografiram. Česar se ne spomnim, ni dovolj pomembno,da bi se zapomnil.

Kot najstnica sem eno obdobje pisala nekakšen dnevnik, pa še takrat je bila to kombinacija krajših zapisov, vmes pa risbe, skice, nalepljene slikice, besedilo kakšnega komada, ideje za plakate, zdaj pa že dolgo ne. Imam en spiralni blok, kamor kdaj pa kdaj nakracam kakšen čustven izliv; ti nekaj časa ostanejo, ko zadeve predelam, pa jih strgam ven in zavržem.

a, dream book. To pa imam, za projekte. Risbe stvari, ki mi pridejo na misel, samo… to je bolj poklicna deformacija.

Kot najstnica sem pisala dnevnik – a ker ni bil zaklenjen, je bil pisan “v šifrah”. 🙂 Kaj moremo, sem pač imela dve sestri… Prebirala sem zapise dogajanj, spoznanja in obujala spomine. Pred odhodom od doma so dnevniki končali v peči.

V bistvu mi je neko obdobje forum spet “služil” kot dnevnik. Ne ta, temveč drug, z drugimi tematikami in udeleženci. Utrinki, debate, spoznanja so bili vpeti v tisti čas.

Kasneje sem v dnevih nemira filtrirala dogodke tako, da sem razmišljanja zapisala na papir. Dala ven. Prebrala. In potem uničila, poslala v “vesolje”.

Danes si hranim linke zanimivih tem – včasih kot impulz za kdaj kasneje. Tako tudi predloge potepanj, iz katerih si fotografije shranim. Zato, da se spomnim lepega in za impulz, če se bom še vračala.

Jaz pisem Diary. Ce je to isto. Ne vem.

jst ga pišem na tej sceni. Je fajn videti kakšne stare teme, ko jih nekdo potegne na sceno in vidim moj komentar.

Brez črnila nalivnik ne deluje.

Pišem dnevnik od svojega 13. leta, sedaj sem stara 37. Skozi srednjo šolo in faks sem pisala vsak dan, veliko strani, sedaj kakšnih 10 vpisov na mesec. Meni je takrat pomagalo preglodati razne situacije, zelo priporočam torej najstnikom, ko se še iščejo. Zdaj pišem bolj pozitivne dogodke, ne potrebujem več neke analize slabih, ji predelam brez pisanja. Imam že 66 a4 zvezkov s trdimi platnicami. Ne želim, da se jih bere, zato srčno upam, da to spoštujejo 😉 Pišem pa jasno, res odkrito, tako da bi bilo komu tudi neprijetno in bi zvedel kaj, kar sicer ne bi rekla v obraz 😉 In pa, rada pišem na roke, sploh z mehim navadnim svinčnikom.

Včasih kaj preberem za nazaj, včasih iščem kakšno informacijo, včasih pa se le želim malo vrnit v otroštvo in zares, preberem le eno stran in dobim točno tak občutek, ki sem ga imela takrat. Marsikdaj tudi “neprijeten”, odvisno od obdobja pisanja.

Torej, dnevnik pišem zelo rada.

Pozdravček

Sodelujete na vrhunskem, več kot superfantastičnem forumu.

Pišem faktografskega – tam in takrat, kjer je to potrebno zaradi zapisanih del, lokacij, dobrih ali nevarnih točk in podobno. Npr na potepanjih pod jadri, po rekah, z avtom ali avtodomom, ipd.

Trenutno ne, če dobro pomislim je ta trenutno že daljše obdobje. Sem pa ga, ker je to odličen pripomoček za spoznavanje sebe. Ker sebe poznam še preveč dobro, ga ne pišem več. Vsake toliko časa me nekaj pokliče pogledat kak določen zapis in potem malo preletim.. moram reči, da je izredno zanimivo in bogato branje. 😉