Srce je na prvem mestu

Pozdravljeni,

minil je teden dni, teden bolečine, teden nemoči, dve leti bojazni, strahu,ki so se v meni kopičie in končno udarile na plan. Ne vem več kam pelje ta svet, poln sovraštva, obtožujočih pogledov, zakritih obrazov, begavih oči.

Vse lahko prenesem, sem močna, življenje me je utrdilo. imela sem ogromno vzponov in padcev. Vedno sem se pobrala in pogumno vstopila v nov dan. Enako učim svoja otroka. Učim ju ljubezni, prijaznosti, medsebojne pomoči, solidarnosti in nenazadnje enakosti, tako med spoloma, tako po pravicah in bitkah, ki si jih izbiramo sami.

V bitko se podajam za boljšo prihodnost svojih otrok, svojih potomcev, katere nisem rodila in jih vzgojila ter jih še vedno vzgajam, da bi živeli in odraščali v sovraštvu in diskriminaciji.

Kam smo prišli kot človeška vrsta. Ljudi delimo na poglagi QR kode, katera nam omogoča neko vrsto svobode, ki pa to seveda ni. Ne morem in nikoli ne bom sprejela dejstva, da so nam pod pretvezo odvzeli sve omembe vredne pravice.

Moja QR koda je varno spravljena v predalu. Ne poslužujem se je. Vstopam v objekte, ki me sprejmejo kot človeško bitje in ne list papirja. Nihče nas ne bi smel siliti v takšne odločitve, tako trgovine, ki so morale novo normalo sprejeti kot del preživetja, tako šole, ki naj bi otroke vzgajale v duhu enakosti in ne diskriminacije, tako mene kot potrošnika, kateremu so stvari omejene.

Manjka nam nič. Smo siti, zdravi ter predvsem smo ostali ljudje.

Ohranili smo dostojanstvo in vsakemu se upam pogledati v obraz, tako tistemu, ki mu maska ne zakriva obraza, tako tistemu, ki se skriva za njo.

Žal mi je le, da je to čas v katerem se je pokazal pravi bit ljudi. Čeprav maske še niso padle, počasi padajo in ljudje se kažejo v pravi luči.

Izgubila sem mnogo “prijateleljev”, znancev, ljudi za katere sem mislila, da so tisti pravi. Pridobila pa sem mnogo več, peščico enako mislečih ljudi. Vsak v sebi nosi svojo zgodbo in svojo bolečino. Ne skrivajo se za maskami in njihov obraz je čist, kot njihovo srce.

S strahom zrem v prihodnost. Je to življenje, ki si ga želim zase, za svoje otroke in njihove potomce.

Odgovor je NE, vedno sem se in se bom borila za tiste male, spregledane ljudi, če ne drugega jim bom podarila nasmeh, nasmeh, ki ga ne bo prekrivala maska, ne taka iz blaga in ne kirurška.

Denarni tokovi se bodo premešali, politiki se bodo zamenjali, virus bo izginil, mi pa bomo ostali kot človeška vrsta.

Vprašanje je samo kakšni?

Moje telo se zvija od bolečin, duša trpi in srce joče.

V centru vašega srca sije neskončno majhna zvezdica, neskončno majhna zvezdica je neskončno manjša od atoma.

Ni kaj za komentirat.

Preveč dramatično jemlješ vse skupaj in slab poznaš zgodovino.  Človeštvo je preživelo že kaj hujšega od tega, tako, da smiljenje samemu sebi in kazanje s prstom na grde, grde druge, je prej otročje kot kaj drugega.

Oprosti, ampak tvoj zapis dozivljam kot izraz tvoje nezrelosti in drame!

Pravis, da imas ogromno zivljenjskih izkusenj, da si premostila veliko ovir, a ocitno se iz vsega tega nisi kaj dosti naucila, predvsem pa nisi dozorela!

Cloveka, ki pomete s prijatelji, ker ti razmisljajo drugace, jaz ne spostujem in sori, tak clovek ni zrel.

O kaksnem tednu bolecine govoris, ne vem, a karkoli hudega se ti je zgodilo, daj se vsedi, dihaj, poskusi se cim bolj sprostiti in premisli, kako lahko resis to tezavo, ki te tako zelo boli.

Srce je na prvem mestu, ce ga imas.

Ti s strahom, jaz z upanjem.

Ljudi ne delim na cepljene necepljene, to mi je čisto nepomembno, tu gledam zgolj ali dejansko skrbijo za zdravje in varnost, ki ne zajema zgolj kovid, zato me cepljen ki se prosto fukari naokoli, je z neumitimi rokami, vozi za ritjo drugega itd pač ne prepriča v skrb za zdravje in varnost.

Ljudi ločujem glede na to ali jih vodi dobra ali slaba energija.

Ljudje smo tisti, ki delamo svet. A to je odvisno od posameznika, od njegove notranje moči. Šibko notranjo moč imajo ljudje ki jih vodi slaba energija.

Jutr je ponedeljek in moram v službo. Skupaj s prevozom bom porabil vsaj 8h, zato da bom zaslužil denar. Popoldne bom na kavici drugim lagal, kako mi je družina bolj pomembna, kot denar. A dejansko sem najboljši čas dneva zapravil za služenje le tega namesto, da bi ga preživel z družino. Da bi bila ironija še večja si na delovnem mestu tudi kvarim zdravje, kjer bom ob naslednji kavici spet pametoval, da mi je zdravje bolj pomembno, kot denar. Namesto, da bi v zameno domov prinesel ogromno denarja, prinesem dobrega minimalca, da stvar naredi še bolj ironično. Ko konec meseca plačam vse stroške, mi itak ne ostane kaj dosti in še tisto malo rad zapravim v trgovinah. Najbrž ni potrebno poudarjati, da sem pri trgovinah konkretno omejen in da lahko o dražjih zadevah le sanjam. Za vikende smo doma, saj sem utrujen od službe, prav tako pa si zaradi držjih cen goriv in hrane ne moremo privoščiti, da bi vsak vikend nekam šli. Kar se tiče moje svobode je največja tistih 20 dni v letu, ko imam dopust – pa še to se zreducira na 5 dni bivanja v poceni apartmaju na HR.

Mnogi izmed vas mislite, da so vam bile odvzete pravice in ste s QR kodo omejeni in mnogi se boste našli v mojem zapisu. Naj vam povem, da ste bili že pred korono konkretno omejeni in brez realnih pravic in tako so vsi ukrepi zoper korono v vaši bedi zanemarljiv faktor. Svoboda, ki jo opisujete ni S od svobode, s tem pa nimate tudi P od pravic. Ampak mali ljudje ostanejo mali ljudje in ne morejo iz svoje kože. Danes je aktualna korona in zato zamerite ljudem ki imajo QR kodo, ko bo korone konec, se boste pa spravili na sodelavca, ki ima 1 dan več dopusta in 50€ višjo plačo.

Svet je  kaj je, nemore en človek spremeniti tega. Vsi ki imamo nekaj izkušen vemo to, da ni pravičen ali če ne moreš nič narediti je najbolje da se s tem ne obremenjuješ ker to uničuje tebe in še druge okrog sebe spravljaš v slabo voljo. Kar lahko vsak zase naredi je da dela sam na sebi in da je čim boljša različica sam sebe in to je tudi vse. Se pravi če je najboljša različica sebe bo pozitivno vplival na druge in to lahko čez čas pripelje do sprememb, če se dovolj ljudi zbere z enako miselnostjo.

Podobno kot en navaden človek je brezzveze, da se obremenjuje s podnevnimi spremembami, virosom itd., nasplošno s svetom, ker nemore sam nič spemeniti. Lahko se edino udelezi protestov, kjer se ljudje borijo za enake zadeve, in mogoče se bo kaj spremenilo če se zbere dovolj ljudi.

Glede diskriminacije, kot moški ki imam 33 let ti morem rečt, da celo zivljenje na vsakem koraku občutim to ter tudi direspekt, mobing (sluzba, zunaj, druzina, zenske, politika, spletne platforme itd.). Seveda se odločno postavim proti temu ali včasi enostavno nima smisla se prepirat z ljudmi ki jih ne poznaš ali ne poslušajo, ali imajo ego previsok, poveš svoje se obrneš in greš proč. Opazil sem tudi da sem se začel izogibat lokacijam kjer se nahajajo ti ljudje, ker preprosto je to poraba moje dobre volje in energije. Skratka sam sem si struktuiral zivljenje na podlagi da se druzim samo z ljudmi ki so dobri po srcu in poslušajo, vse ostalo se izogibam.

Glede mask pa glej vsak se zase odloča, in to treba spoštovat. Sedaj  mislim, da je vsem logično da se bomo mogli cepti in nositi maske, če bomo zeleli preziveti (trgovina,sluzba, počitnice, vse ostalo) ker brez teh stvari ne gre. Mislim da noben ne nosi maske ali se gre cepit prostovolno ker 100% to podpira, ampak zato ker ljudje zelijo preziveti (sluzba, trgovina itd.). Edina moznost je da si finančno neodvisen in ziviš izven civilizacije, vse ostalo ne gre.

Glede vzgoje mislim da delaš dobro glede odnosa z ljudmi, ali rabijo tudi moško vzgojo drugače bo jih svet povozil. V smislu discipline, da se vejo postavti zase, in ostalo.

Se pravi si cepljena “anticepilka”. Eni znate res iz vsega naredit dramo in tragedijo. Kaj ste to za ena razvajena generacija 40+, neki zapozneli uporniki? Še mladi in veliko starejši toliko ne jamrajo.

Nehal brat pri QR kodi…..

Vsakič isto brezvezno nabijanje.

Ljudje nismo otoki. Kdor hoče živeti čisto po svoje, naj gre v džunglo in poskuša tam preživeti.

Ostali pa se prilagajamo skupnosti in sprejemamo pravila, ki nam niso vedno všeč, vendar se zavedamo, da drugače preprosto ne gre.

zakaj je moralo, se hujše preživljati, zatadi takih kot, si ti.

avtorica ima prav in ne gre za zdravje, gre za svobodo in naše pravice, ki ji vsak dan bolj krcijo, ja tudi cepljenim… vsakic ko si oni to psv po svoje izmislijo.

Čak – če prav razumem jokaš zaradi tvoje in moje QR kode?

Iz opisa se vidi, da projeciras neko notranje neravnovesje oziroma disregulacijo navzven, in “na sreco” v plemenu podobno cutecih dobis podporo in potrditev, ki jo tako mocno potrebujes.

Objektivna realnost pa je, da maske nimajo nekega globokega simbolnega pomena grozne represije, in oseba, ki misli da QR kode predstavljajo diskriminacijo, frankly nima pojma o diskriminaciji.

Vse kar sporocas je da si polna narcisisticnega egoizma, nisi center sveta, ampak del njega. To pomeni, da nanj tudi vplivas in trenutno nanj vplivas negativno ker s svojo dramaticno razlago stanja ogrozas ljudi okoli sebe.

Pac, dejstvo je tako da maske in cepljenje pomaga pri zmanjsevanju sirjenju epidemije in s tem ne le smrti ampak tudi “long covid” posledicami, nic od tega ni fino za dati skozi in to loterijo se iti tudi v imenu drugih je nic manj kot sebicno.

Predlagam, da razisces zakaj se pocutis tako ogrozeno, ko bo epidemije konec bodo ti obcutki ostali s tabo, zato je bolhe da zacnes delati na sebi in to tako, da ne ogrozujes drugih.

tale zapis me je pa fajn nasmejal 😀 …. avtorica ignorira priporočila zdravnikov ,ker ona že ve , da je nasmeh bolj pomemben od zdravja 😀 , še posebej zato ,ker je zdrava in mlada in se ji ne more nič zgoditi — uni ta stari k se pa bojijo , da bojo crknl , pa , ko jih jebe 😀 — ego v plafon po domače 😀 ….. lepo , da bodo tudi otroci pravi egoisti ,ki jim bo mar za njihovo rit , da bojo lepi in nasmejani in , da bodo nasmeh lahko videli tudi ostali – za vse ostale , pa , ko jih jebe 😀 , ker itak niso moj problem ….. in kako lepo se lahko bere ta zapis ,kot , da je tale ego razsvetljen in toleranten do vseh , medtem ,ko mirno ignorirA , kako matilda hodi naokrog in si izbira svojo dnevno normo …..

Torej je najbolj dragoceno, oooh, da so ljudje ‘enako misleči’??? ? Srce mi joka, duša se mi para, ležim na tleh in iz mene krvave globoke rane, ki so mi jih zadali tisti, ki ne razmišljajo enako kot jaz, oh, bog nam pomagaj!!!

Takšne osebe kot si ti, so res polne dobrote, v očeh toplina, empatija v globinah, ne odrečejo nikomur prijateljskega stiska rok, za popotnico pa še tako zelo nesebično dajo od sebe kakšen sev. Imamo kar nekaj takšnih srčnih dobrotnikov in veliko takšnih empatov hodi po svetu.

Čeprav ravno ne spada v ta čas – ampak vendarle.  Varnostne razdalje še ni bilo :).

Pridem do blagajne in gospod  mi z nasmehom da prostor, da grem pred njim.  Pomislila sem, da najbrž čaka ženo …

Zložim na trak in ko se pomaknem blizu k nakupovalki pred mano …. OOOO bože mili … takšen smrad mi je udaril v nos da sem najprej okamenela, takoj zatem pogledam gospoda, ki je stal za mano …  Gospod se je režal – takšnega smeha  že dolgo nisem videla 🙂 🙂 :)!

Opažam, da se s cepljenjem/necepljenem ukvarjajo predvsem ljudje, ki nimajo kaj boljšega za počet v svojem življenju, jim je prosto dolgčas. Preveč časa imajo.

Če bi imela srce na prvem mestu, ne bi takih klobasala, ampak bi razumela da se edino s cepljenjem da premagati bolezni, kar se je v zgodovini človeštva že večkrat izkazalo.

Če je ljubezen na prvem mestu, se javi za prostovoljko v bolnišnico, sprehodi se  po covid oddelku, daj si gor skafander za 4 ure, operiraj v njem, pa da te vidim.

Pojma nimaš kaj je realno življenje.

vsi smo mi na isti barki. 

Kako je pa to realno napisano. Poklon avtorju!

Žal mi je, a se strinjam s teboj. Zato si ne želim svojih otrok, ne želim si rodit nove nedolžne duše v tak grd svet. Ker to je. Grd, umazan, sovražen in vse to smo ustvarili ljudje, kao razvita socialna bitja ???  strah, tesnoba, jeza, agresija… Bolj malo je ljubezni, topline, radosti in še tisto, kar imaš veselja, ti ga ubijajo z ukrepi, ki nimajo smisla(lahko silvestruješ v zaprtem klubu, ne smeš pa na odprtem v parku ali trgu, bolno!)

In se strinjam, v teh cajtih se je moj krog ljudi zmanjšal, ‘prečistil’ in ti, ki si zdaj stojimo ob strani, smo dejansko na isti valovni en za drugega. In to cenim, spoštujem, sem hvaležna za to in drži me pokonci z nekim majhnim upanjem, da vendarle ni vse tako zelo v kurcu.