Skupno življenje

S partnerjem oba izhajama iz kmetij.Partner ima registrirano vinogradništvo,tam je tudi stalno zaposlen z dobrim dohodkom, jaz imam doma poljedelsko kmetijo. Razmišljama o skupnem življenju. Meni ni problem se odselit k njemu,a vseeno hočem nekaj mojega in obdelovat svojo zemljo z njegovo pomočjo. Njega poljedelstvo ne veseli,kar razumem. Če bi se on preselil k meni, pravi, da zaradi neinteresa ne bi obdeloval moje poljedelske zemlje, kar bi  sprejela, ker bi vseeno ostala v moji  hiši in bi nekaj ostalo moje. On se k meni ne želi preseliti ker se noče voziti 15 min do svoje kleti. zdaj je doma 10m od kleti in vinograda. služba mu včasih odvzame več kot samo 8h dnevno . Ne želi se voziti do tja, ker bi tudi sam pogrešal svojo zemljo, če se priseli k meni, pravi, da bo svojo zemljo in vinograd prenehal obdelovati.Če se neha okvarjati z vinogradništvom, si mora najti drugo službo Noben nima sorojencev, ki bi lahko drugače prevzeli zemljo. Njegova dom je dlje od mesta kot moj. Živim sama z očetom. Sama sem zaposlena.

prosim vas za vaše mnenje, kaj predlagate?

A ti pridem še večerjo prežvečt? A sta res tolk bukova, da se ne znata sama zmenit in moraš po javnih forumih spraševat kaj in kako? Najbolj da gresta narazaen in sta vsak na svojem pa bo mir.

Imam občutek, da se on  nikakor ne namerava prilagajat. Tisto glede 5 min razlike pa tudi veliko pove. Razmisli, če sta res za skupaj.

se pravi on ima zemljo, ki ga preživlja, ti pa imaš nekaj zemlje za popoldansko dejavnost, saj hodiš v službo. Torej nimaš zemlje, ki bi te preživljala ali pa nočeš delati kot kmetica.

Sta pa očitno dovolj blizu, saj 15 minut vožnje ni neka taka blazna razdalja.

Mislim, da moraš ti resno premisliti kaj točno bi rada.

Ena varianta je, da se skupaj odločita za kmetovanje, da mož še na tvoji zemlji zasadi trte, povečata proizvodnjo in se preživljata z vinarstvom. Ali pa imaš ti kakšno dodatno kmetijsko dejavnost. Tvoj oče bo najbrž tudi še dolgo lahko živel v svoji hiši, ki jo boš na koncu podedovala ti. Lahko pa sedaj prevzameš kmetijo in dobiš kar nekaj eu sredstev. V glavnem lahko združita kmetiji.

Lahko vse skupaj prodata in se mož zaposli in živita življenje delavcev.

Po eni strani ga razumem. To mu je sluzba, ki ga prezivlja. In res je – zakaj bi on še v prostem casu ril po zemlji, če mu ni treba.

Poleg tega imaš ti sluzbo, s katero se preživljaš. Hiša in zemlja od očeta ti bosta tako ali tako ostali in boš imela nekaj svojega.

Po drugi strani pa – gospod se nočejo prilagajati. In če se boš preselila k njemu, se boš ti mogla veliko bolj prilagajati kot on.

Vidim da bi oba rada ostala kjer sta, ampak to tako ne gre.

Nekdo se bo moral žrtvovati.

kot vidim, ti  itak rabiš pomoč pri obdelovanju zemlje, za kar pa on sploh ni zainteresiran. sama je obdelovati ne moreš?

on pa živi od svoje zemlje, ki je 15 min proč, ampak, če bi se odselil, pa ostane brez prihodkov, ker se ni pripravljen vozit 15 minut proč. kar pomeni, da bi ga morala ti preživljat, ker hudo dvomim, da bi našel službo, ki bi bila manj, kot 15 minut vožnje proč.

težko bo, če nihče od vaju ni pripravljen na noben kompromis.

Ti greš tja, vašo zemljo date v najem.  Ata živi sam v bajti, ti ga greš tu in tam pogledat dokler bo šlo.

Dokler je pri obeh glavna prioriteta vsakemu svoja zemlja in karkoli pač že z njo počneta, o skupnem življenju in morebitni družini raje niti ne razmisljajta.

Včasih so rekli, žena naj žena gre za možem.

Če je 15 minut vožnje problem, pa res ne vem, kako preživijo tisti, ki se vozijo tudi po uro in več v eno stran? Tvoj je en navaden pezde, ki noče od doma, pa nima jajc tega priznat.

in zakaj bi šel k enemu zapitemu tastu?

Ti pejd živet k njemu.

Vidva sta ena trmasta, egoistična zabita kmeta – dobesedno, verjetno še najstnika. Tu ni prihodnosti. Ampak še vedno ne razumem – 15 minut je problem? Veš koliko se eni prevozijo?