Zakaj eni ne marate otrok?

Zakaj eni ljudje ne marate otrok? Ne mislim, da jih ravno sovražite, ampak samo, da so vam odveč?

Recimo, ko pride kaka mamica z dojenčkom, ga nočete malce pogledat, ogovoriti, poujčkati.

Ali pa, če so par let stari otroci in se vam pridejo dobrikat, kaj spraševat, se nočete ukvarjat z njimi.

ALi pa, če delate nekje pa pride stranka z otrokom pa se delate kot, da ga ni. Ga je tako težko malce ogovoriti?

Kaj je čudnega? A če bi prišla stranka z možem, bi se tudi morala ukvarjati z možem? Kaj so sončki tako posebnega, da bi se vsi morali dekoncentrirati od svojega dela?

Imam tri ki jih obozujem.

Tuji me bolj ali manj iritirajo.

Saj jim naredim buci buci ampAk sem raje ce ne upadajo v moj osebni prostor.

Tudi drugih ne posiljujem s svojimi otroci.

NO vidiš, ti narediš buci, buci. SO pa ljudje, ki se sploh ne menijo za otroke, tudi za dojenčke ne. Se obnašajo kot, da jih ni. Jih kar ignorirajo.

GLedam zadnjič eno zaposleno in to v turizmu. Gre otrok do nje pa jo nekaj sprašuje pa je šla kar stran, sploh se ni posvetila otroku. Saj je vendar tudi gost.

Ali pa zadnjič gledam eno, nek izlet. Sedi na klopci, nekaj je, pride otrok in jo prijazno vpraša kaj je pa zakaj tisto je pa še par vprašanj. Ona pa vsa namrgodena. Ji je tako težko par besed reči otroku?

Kdor ne dojame, da so otroci zaklad na tej zemlji in da je to nekaj najbolj čistega in nedolžnega, kar je treba zaščititi na vse načine ter se jim maksimalno posvetiti, jim dati posebno mesto v družbi, tako kot ostarelim, je slep. Vsi mi oblikujemo te otroke, z vsakim srečanjem, stikom. Potrudite se in videli boste, da so oni bistvo vsega na tem svetu.

Točno tako, lepo napisano. Otroci so nekaj najlepšega.

V službi smo vse, razen ene, izjemno vesele ko kakšna sodelavka, ki je dobila dojenčka, tega prinese pokazat v službo. Pa malce kavice, slaščic pa kako rečemo pa otročka po ujčkamo. Ena pa vedno beži stran. Prav vidi se ji kako so ji otroci odveč. Ne dojame, da so otroci res najlepše.

Naša pokojna teta, je sovražila vse, kar je spominjalo na družino. Nas je imela za plevje in svojat. Če je videla otroka je postala živčna, če je videla kričečega otroka je pa postala napadalna, no to je bilo izrazito zadnja leta njenega življenja.

V domu je pa zadnje dni preživela v neki svoji sferi, obdana z plastičnimi dojenci in pupikami, ter govorila nesmisle v smislu, moj Markec, moja Tinka…….

To so pripisali demenci, jaz pa menim, da je svojo nesrečo in jezo glede nesrečne in neuslišane ljubezni sprojecirala na vse, kar jo je spominjalo na tistega tipa iz mladosti, ki je ni maral za ženo in v skladu s tem, tudi odživela svoje življenje.

Nasi me ne motijo. Drugih pa res ne maram… Pac maram samo mora bit lep. Da ne bo zdej kdo to “lep” zlonamerno obrnil… Ne maram cudnih otrok… Pac ni prav ampak takoj recem v sebi cudna/slaba genetika…

Ne da gledam za otroci ampak redki so lepi otroci…

Neki dan mi Mama prbije.. ?? sine ti samo oči gledaš.

Vsaka normalna ženska bo z veseljem vzela v roke dojenčka pa ga malce pocartala.

TUdi k nam v službo mlade mamice (sodelavke) prinesejo dojenčke pokazat. Ja, vse smo navdušene, ga malce podržimo, pocartamo. Luštno.

Zelo se strinjam z enim zgornjim zapisom, da so otroci zaklad, ki ga je potrebno negovati, a niti slucajno ne cartam vsakega otroka, sploh dojencka.

Ze tako se mi zdi, da bi s svojim rinjenjem v dojencka vstopala v njegov in mamin zasebni prostor, danes, ko imamo kovid, se mi zdi pa to sploh nedopustno, pa dejansko ni samo kovid, tisoce raznih virusov krozi!

Se pa otrocku nasmehnem od dalec in ga ogovorim. Drugo je, ce gre za dojencka mojih bliznjih, a tudi tu drzim varno ‘virusno’ distanco.

S starejsimi otrocki pa rada poklepetam, zadnjic sem srecala znanko s sinom, mali prava klepetulja, sem vec govorila z njim kot z njo.

Imam eno sosedico, zdaj je ze velika deklica, peti razred, ampak od malega, ko smo se srecali na hodniku, sem jo kaj pobarala, zdaj se mala sklepeta z mano, kot da sva najboljsi prijateljici.

Na splosno imam rada otroke, a ne rinem v njih.

A da bi ti pa ‘pribilo’, da je ocitno njeno obnsanje izhajalo iz neuresnicene ljubezni, pa ne? Jo je ocitno tako zelo bremenilo, da se je na ta nacin ščitila pred neznosno in nepredelano ljubeznijo..

Ženska je zdraharila, bila zlobna, zahrbtna in dobro sktita za svojo izobrazbo in HB ni živela v naši bližini, vsaj večino ne, ker ni nikogar prenašala.

Ona ni marala nas, mi ne nje, pa nas ni zanimalo zakaj, ker je to bil njen problem oz. ga je zanikala.

Nekaterim  – tudi otrokom – gre pa vse to vtikanje vanje neskončno na živce. Poznam nekaj takih ljudi, pa tudi sebe se spomnim kot otroka, ko sem pred takšnimi vsiljivimi “tetami” samo bežal.

Zato še vedno mislim, da je vljudno pustiti otroke na miru. Če si želijo interakcije je drugo in človek vedno lahko podari nasmeh ali kakšno prijazno besedo, a pobuda mora priti od otrok, ne od odraslih.

Veliko vprašanje pri vsem tem je, kako se počuti otrok v katerega rinete.

Kaj imam jaz nekem xy mini neznanemu človečku za delat bucibuci?

Tudi tujim psom ne tiščim rok v gobček, pa so bolj luštni in večinoma manj slinasti.

Kakšne patetične izjave: “Otroci so zaklad.” “Otroci so nekaj najčistejšega, nedolžnega.”

So ja, še posebej kakšni bullyji, ki terorizirajo vse okoli sebe. Kako znajo biti ti nedolžni zakladki okrutni, ko se spravijo na vrstnika, ki zaradi česa izstopa iz povprečja. Da ne govorimo o “najčistejši” ,ki okrutno mučijo živali.

A ti res ne razumeš, da so to otroci, ki so jih odrasli tako oblikovali in so zato odgovorni? Morda zlorabljali, nagovarjali, se smejali ko bi morali vzgajati? Tudi tem otrokom je treba pomagati in si zaslužijo normalno okolje in vzgojo. Žal tega ODRASLI ne znajo dostaviti. Ni krivda otrok. Razumeš?

Tole je pa huda neumnost!

Ni nujno, sploh ne. Lahko je krivda odraslih naokrog, lahko je pa prirojeno otroku.

Ja, prav gotovo so jih odrasli učili živalim tlačiti petarde v telesne odprtine. Lahko najdeš še kakšen bolj blesav izgovor?

Sej otroci so nekakšen blagoslov, ampak niso nedolžni. Bolj so prefrigani od mene in če jim ne postaviš mej ti izpijejo vso energijo. Večina otrok je pretirano samozavestnih, sprašujejo nepomembne stvari v nedogled, iščejo pozornost tudi z nagajanjem… Takoj so lahko ta glavni namesto tebe, zato sem pazljiva z njimi, ker so mojo prijaznost začeli izkoriščati.

Sploh pa, včasih celo izpadejo pametnejši od mene s tistim nevljudnim odgovarjanjem in spraševanjem, čeprav se eni še dolgo v plenico podelajo. Ko postanejo najstniki pa vsa njihova pamet nekam ponikne in še besedice ne spravijo iz sebe. Ampak sej morajo biti, imamo jih radi, samo meje, meje jim moraš postavit.

Tokrat se pa strinjam s tabo.

Ja, vse več otrok je navadnih, zoprnih zgag. Žal pa tudi vse več bullyev.

Pa to so bili že od nekdaj. Se spomnim iz svojih šolskih let. Nekaj otrok je bilo pravih malih zlob. Razvajeni, slaboumni, zlobni. Za žrtev so si ponavadi našli koga  revnega, se mu posmehovali. Včasih koga s kako lepotno napako, boleznijo. Doma polna rit vsega, v šoli pa buliji.

Da ne omenjamo teh mučilcev živali. Ja, boščki, a ne da, bodo rekle mone. Tista dva smrkavca zadnjič, ki sta vrgla v Dravo mačka in vse snemala, sta uboga revčka, a ne? Pa ona morislka sodrga iz Tržiča, ko so 4je smrkavci morili mačke, so tudi revčki, a ne. Kamen za vrat in v Dravo z njimi.

Pa danes je ogromno razvajene sodrge, težijo vsem okrog sebe. Hočejo biti center pozornosti. TUlijo, vreščijo. Pač polna rit vsega. Pomagala bi jim ena čez rit.

Izživljanje nad živalmi? Veš zakaj so froci tako zlobni, mali morilci? Zato, ker ji ta stari zavijajo  v vato. Smkravec vajen, da ni nikoli nič kriv, da lahko počne kar hoče.

Ja, reda jih je treba naučiti: na način, ki ga razumejo taki otroci. Oni znajo mučiti, mrcvariti, ubijati živali. Torej batine za take froce.

Ne, tega jih res niso naučili, so pa že od rojstva dajali zgled kako se obnašati do drugih ljudi in živali. Prav tako ob prvih napakah niso reagirali, temveč jih bodisi ignorirali ali spodbujali, se smejali, temu ne posvečali pozornosti. Cukanje, grizenje, udarci…kje mislite da se tega otrok nauči? Doma. Ko mu prvič dovoliš in se smejiš na ta račun. To prenesejo v vrtec, kjer vzgojiteljice “pustijo da se otroci sami zmenijo” in tako naprej do petard v riti … preberite si kaj na to temo in kako pomembno je zgodnje otroštvo, celo v maternici otrok posluša in se uči, se mu razvijajo možgani. Travma matere se prenese na otroka. Njeno počutje, njen govor, zvoki iz okolice.. vse.

Pa malo za šalo malo zares: v prvi nosečnosti sem poslušala klasično glasbo in se učila igranja na klavir, imamo skoraj genija, umirjenega, brihtnega otroka, pri ta drugem pa reggaeton, rap in rnb, pa imamo takega navihančka, da boli glava. Oba imam neskončno rada, a te razlike je opaziti na daleč. Ne gre se le za karakterne značilnosti, temveč se opazi tudi kako se odzivajo na določene zadeve, za katere vem, da so vplivale na oba – na vsakega na svoj način. Okolica oblikuje otroka, starši, tisti s katerimi otrok preživi največ časa. Noben otrok se ne rodi zloben ali slab.

Razen res redkih primerov, ki imajo prirojene motnje in so dejansko psihicni bolniki, je vse ostalo na starsih.

Kar vzgajas, to imas.

Ja, seveda,. potem vse morilce, nasilneže… zavijmo v vato, ne pa v zapor z njimi, ker so revčki ubogi, so se od staršev tega naučili.

Hja, tista dva mulca zadnjič, ki sta ubogo mucko vrgla v Dravo, se bi od takih kot si ti naučili: nič nisva kriva, krivi so starši, midva lahko še naprej moriva, mučiva živa bitja.

Huda napaka. Mulca se bosta naučila, ko bosta sama občutila, kar počneta drugim: strah, bolečino, batine. Takrat jim bo jasno.

Ampak eni bi tako sodrgo še ujčkali.

Čudno, da to pa obvladata kako posneti video, kako to objaviti na netu. To sta pa vzela, a ne da?

Tisti morilci iz Tržiča pa še večja golazen, ne samo, eno, 50 muc so zverinsko mučili in pomorili. In tisti mulci bodo nekoč recimo politiki ali pa bodo ljudi morili. Itak, zakaj pa ne bi ljuidi morili, saj so se naučili, da kazni zanje ni.