lepo mi je pri srcu

Moj bivši mož se je spentljal s precej mlajšo .Zdaj je on že v penziji, ona pa mu natika rogove, ja, kar precej veliki so že.

Obvlada sodobne medije, računalnik, telefon, on nič.

Na vseh korakih ga prehiteva.

Uživam.Resnično.

Kako ga pohodi.Kot star, ponošen čevelj je.

Ampak jaz mu privoščim vse to iz vsega srca.

Kajti resnično : Vse se vrača, vse se plača.

Ma dej ne glumi, saj menda nisi njuna sveca da ves kaj delata. Boli te ker te je zamenjal in jo on drugace razvaja. Dinarcki so sli od tebe k njej, bye bye šinjorina.?

Ce kdo se Darwin spozna na te stvari.

Njuna sveča res nisem, vedno pa je  on del moje zgodovine, saj imava skupne otroke.In poročena sva bila.Kaj to nič ne šteje?

Seveda šteje!

Zato močno upam, da ga sedanja načevlja in bo ostal na stara leta sam, odvržen in osamljen.

Kar se pa tiče dinarčkov –  sem znala vedno dobro poskrbeti zanje.

Čakam samo to, da bo šiba pela novo mašo ,razumeš?

In da je z leti postala še večja in močnejša.

Da končno dobim zadoščenje.Za ves njegov  napuh, žlehtnobo in  dvojni obraz v zakonu.

Z vso pravico čakam to.

S tem svojim pisanjem dokazuješ, da nisi nič boljša od njega, prav tako “zlobna in žleht”, predvsem pa, da se nisi šla naprej. Vajin konec te še vedno mori, teži. In to je slabo, vodi v nesrečo in bolezen. Raje se dvigni nad vse to, se več ne zanimaj za življenje bivšega in ne bodi privoščljiva. To je pot do tvoje svobode in sreče, ne čakanje na karmo, ki bi ga naj kaznovala.

Boljse da se s tem ne ukvarjas. In ga odmislis.

Ni nujno da se mu bo vrnilo.

Ce gledam iz svojega vidika( no sem prej izjema kot pravilo), koliko dobrega sem ljudem naredila, kako hinavski so se pokazali tej ljudje. In se preklinjali so me moje zdravje, bivanje.

In hoces noces cez noc sem zbolela in kot zakleto imam denar a si ne morem nic kupit( glede drugega stanovanja), ali si prodajalec premisli, ali ne dobi kredita ali ali… tako da se njihove besede na mojem hrbtu iznosijo. Hudobe pa so nagrajena.

Ne vprasaj sem tudi jaz zelo razocarana s tako nepostenostjo in nepravicnostjo.

Tako da ne ukvarjaj se z njim. Posveti se sebi. Ne ves, lahko mu bo vrnjeno slabo, lahko bo pa za slabo se nagrajen in nate pade kak urok.

Ce gledam po sebi, vec kot 10 let je zivela v mojem stanovanju zastonj, ko naj bi sla vem je preklela moje zdravje in to bivanje ter moje bivanje. Na lastni kozi spoznavam prekletstvo, ki je zelo bolece in mucno, saj je dana kot ena plomba na moje bolezni in stanovanje.

Potem me se pip v glavo: ce bi ti bil interes bi ze prodala stanovanje in bila zdrava.

Mislim, mi zavre v glavi ko take se slisim.

Te razumem, včasih prav zapaše ko vidiš karmo na delu. Sploh ko te je nekdo hudo prizadel in z zlobo uničil življenje nekomu. To ne pomeni, da si slaba oseba ali da se ti bo karkoli slabega vrnilo, da ga nisi prebolela ali karkoli ti tu pišejo. To je zadoščenje, ko je pravica končno našla pot do te osebe. Zdaj vidiš, da je svet vedno v ravnovesju, vedno se stvari obrnejo tako kot je prav in dobro na koncu vedno zmaga in premaga zlo. Nič koliko takih primerov sem videla. Zato zaupaj vesolju in ko ti kdo naredi kaj slabega, mu ne vračaj temveč počakaj da ga doleti primerna kazen. Sami ne bi nikoli znali maščevati tako kot to uredi karma, ki ve kdaj in kaj to osebo najbolj boli, mi tega ne vemo.

Ti privoščim to zadovoljstvo, saj po tvojem opisu sodeč si je vse to resnično zaslužil.

Pravo zadoščenje je mir v srcu. Privoščljivost je daleč od miru. Njegova dejanja, njegovi grehi.. ranil te je dovolj, da kljub vsej skupni zgodovini prenehaš nosit “njegov” tovor in ga ventiliraš tk al drugač. Posvečaj se dobremu kr te obdaja in zapravljaj tam svojo energijo. Takšno zadoščenje ob stiski drugega je pogosto ekspresno, kratko in terja hitro davek.. vse dobro!

Kar ti pišeš ni v redu, nabijanje slabe vesti nekomu, ki ni naredil nič slabega je krivično. Prav ima, da čuti zadoščenje. Ko se ti dolgo godi krivica te to zelo močno poškoduje in ti uniči življenje na več področjih. Ljudje se sploh ne zavedate kako hudobni ste in kako vaša dejanja iz žlehtobe in hudobije uničujejo druge. To je pa prav? Torej dajmo kot primer zapisati tako: nekdo je serijski morilec in ti pobije družino, zakoplje, nikoli ne izveš kje so in kaj se jim je zgodilo. Jih iščeš po svetu, policija s časom opusti primer in krivec je na prostosti. Čez 20 let naključno najdejo ostanke, dnk pove da so to tvoji svojci, a si ne bi želel/a da se ujame morilca? Da se ga ustavi, da dobi ustrezno kazen- zapor? Ali bi ga raje videla, da je na prostosti do smrti in počne še več takih hudobij in uničuje življenja še drugim? Bi njim to privoščila, ker so tvoji umrli, naj umrejo še drugi? Avtorica ga ni šla lovit in lastnoročno pokončati, temveč je potrpežljivo (ve ona kaj vse je dala skozi in kako grozno je to zgledalo, kaj vse je občutila v tistem času) počakala, da bo pravici zadoščeno. In sedaj je. Sedi v zaporu, ona pa čuti zadovoljstvo, sedaj lahko tudi lažje živi z zavedanjem, da ni zaman čakala in upala, temveč da je njeno trpljenje dobilo “opravičilo”, ki ga od bivšega ni prejela nikoli za njegove barabije. In do tega ima vso pravico, zaradi tega ni ona nič slaba oseba in naj kar uživa v tem občutku topline pri srcu, saj si ga je zaslužila.

Če bi se sama maščevala bi to bila drzga zgodba. Tako pa… potrpežljivost je Božja mast

Zakaj bi očetu svojih otrok želela, da bo na stara leta zavrčen, sam in nesrečen. Tudi, če imaš ti zamero do njega, bodi vsaj malo bolj uvidevna zaradi otrok.

Ker on je pa bil uvideven do nje zato, ker je mati njujih otrok?  “Napuh, žlehtnobo in dvojni obraz v zakonu” je napisala v drugem postu.

Glej, govorim iz izkušenj, ne nabija ji slabe vesti. Delam v takšnem poklicu, da vidim, da je za “žrtve”, tudi kaznivih dejanj, najslabše vztrajati pri sovraštvu, gojiti zamero, čakati na povračilo, obsodbo. .. S tem škodi o samo sebi, smo nemirni, nesrečni, pod stresom, kar pa vodi v bolezen. Ne gre za nobeno nabijanje slabe vesti, ampak za dejstva. Stvari je treba čimprej razčistiti sam pri sebi in iti dalje z življenjem. Da smo zadevo presegli, ugotovimo, ko smo do nekoga, za katerega menimo, da nam je storil krivico, ravnodušni, nismo niti veseli njegovih uspeh, niti mu ne privoscimo nesreče. V nasprotnem primeru stopicamo na istem mestu, stagniramo, hkrati pa zaradi kopičenja negativne energije/stresa prej ali slej tudi zbolimo. In na koncu s svojo jezo in privoščljiv osjo spet najbolj škodimo samim sebi.

ja tudi to poznamo. Celo kamen se lahko ogreje.

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

? Žabica pa tudi komentatorka »za mhh«. Trositi energijo za slabo ne koristi ne našemu organizmu in ne umu. Najdite svoj mir in pojdite dalje.

Sicer iz njenega zapisa ni razbrati, da bi njena sreča kakorkoli trpela zaradi tega, je le napisala, da ko je videla kaj mu dela ta nova, ji je postalo toplo pri srcu 🙂 Vsaj jaz sem tako razumela, popravite me če se motim. Kako kdo preboleva ali se sooča z raznimi travmami, prizadetostjo ali ranami pa ne moremo poenotiti, še manj dajati univerzalne nasvete. Vsak je zgidba zase in vsaka zgodba prav tako. Avtorica že ve zakaj je srečna ob njegovi “nesreči”. Upam le, da se zaveda, da mu najverjetneje niti zdaj ne bo kapnilo kaj je njej naredil, kljub temu, da je “v podobni koži” sam. Ne bo obžaloval in ne bo se pokesal. To kar je on njej delal, bi verjetno ponovil.

Ooo, kako lepo napisano!

In točno tako mislim tudi jaz.Samo ubesediti pa ne znam tako dobro, kot ti!

Mislim, da se dobro vrača z dobrim in slabo s slabim.Od takrat sem doživela veliko lepega.

Je pa res par ljudi bilo v mojem življenju, za katere resnično želim, da se jim vsaj malo vrne.

Med njimi je tudi bivši.Ker si zasluži, da ga palica dobro udari.

Zelo zelo dobro napisano.Res je! Popolnoma se strinjam.

Da napišeš kaj takega, moraš imeti veliko empatije, mero zdravega razuma in veliko znanja in vedenja na tem področju.Pa tudi osebne izkušnje.

Zdaj sem srečna.In pomirjena.Življenje je že dolgo urejeno.

Lahko bi bilo pa v tistih letih lepše.Otrokom in meni.

Mogoče pa znamo zdaj vsi skupaj ceniti lepše , mirnejše življenje in izbirati med ljudmi, ki so prijazni, srčni in družinski.

Saj jim tega ne povem.

To je samo v moji glavi.Vse besede in vse misli niso za vsakega, to vem.

Vauuuu,…kot da si moja dobra vila…Kot da me poznaš…res je…vse je res…

In zadnji štirje stavki so THE BEST!

Tudi sama tako razmišljam!

Vsem hvala za komentarje!