Bi vozili otroka 1uro daleč na treninge

4x na teden.

Od tega 3x na teden 2x na dan?

Druga opcija je internat.

Kar mi ne diši.

Punca hodi v prvi letnik gimnazije.

ne, to mi je popolnoma neizvedljivo

da vozakam otroka dvakrat DNEVNO uro vožnje proč?

se pravi bo punca porabila ogromno časa pri vožnji, zato ker tebi nekaj ne diši. Kdaj se bo pa učila?

Razen če se športnikom ni treba.

Odvisno od tega, na kakšnem nivoju je. Če je to šport za hobi, potem ne, bi si moral najti alternativo. Če pa gre za nekega uspešnega športnika na državnem nivoju, pa bi razmislil o internatu.

Ne.

Uro tam…cakaj…nazaj.

Popoldne spet. Neizvedljivo.

Ne vem za vas, ampak moj sin je prav tako hodil na gimnazijo. Odličinjak vsa leta. Režim tretningov in tekem je imel podoben. 4x tedensko caa 1h daleč, potem v šolo, popoldanski trening je oddelal v domačem klubu, med vikendi tekme. Ubijalsko. V tretji letik smo ga prepisali v gimnazijo bližje matičnega kluba. Itak ga nismo nič videli razen med vožnjo.

Kdaj se je učil – ne boste verjeli, kako so ti otroci organizirani in efektivni. Učenje med vožnjo, med odmori, med….

Hči ni imela nobenega šporita pa lepo lagano in imela dosti slabši učni uspeh.

Koliko resno trenira?

Pri 15ih bi to moralo biti ze zelo resno, da se druzina prilagodi treningom.

Moja prijateljica se je pri teh letih preselila skoraj 200km dalec, postala ena najuspesnejsih slovenskih sportnic v svoji panogi, koncala gimnazijo, podpisala vec pogodb s tujimi klubi, v casu profesionalnega sporta diplomirala, po sportni karieri pa se magistrirala.

Ce hci resno trenira, zakaj bi jo buzerirala skoraj vsak dan s toliksno voznjo? Naj gre v internat.

Če bo ostala resno v športu in tako nadaljevala kot sedaj, se bojim, da jo imamo še samo par let. Potem pa bo odfrčala 🙁 Zato se ne morem sprijaznit z internatom. Ne še. Mogoče čez kakšno leto dve.

Niti slucajno.  Zato pa stanujemo v Ljubljani, kjer imamo do kamorkoli najvec pet minut.

Do Planice 5 minut?

Če si brez službe, ali pa z lagano službico, potem poizkusite. Si vzameš to kot preokupacijo in poslanstvo (če gre seveda za resnega in perspektivnega športnika).

Drugače pa internat, v Angliji gredo že 10 letniki v internat. Ne pravim, da je to fino, ampak očitno to ni nič narobe.

Moj sin je šel od doma pri 21 letih, za mene absolutno prekmalu, ampak zdaj je res uspešen in zgrajen človek.

A se ti mal zafrkavaš???

jaz ne, že zdaj mi je problem otroka peljat na drug konec mesta..

Je pa res odvisno na kakem nivoju športnika je, če je dobra, tekmuje in ima potencial, potem pač ni druge, kot da jo voziš..In koliko časa imaš ti?

4h na dan samo za vožnjo? To je mučenje otroka in cele družine. Najdite drugo rešitev.

Ena ura na trening.

Pol ure do šole.

Pol ure popoldan na trening.

Ena ura domov.

Jaz sem za dijaški dom – ni tako grozno kot se sliši, malo bolj moraš biti prilagodljiva za žepnino in “ekrane”, ker kar hitro pozabiš bedarijo npr. Vložke ali kaj takega in si brez avta (moraš v dražjo trgovino), pa če je kaj za kosilo takega, da se ne je, nimaš “hladilnika in štedilnika”. in ni zdaj mišljeno da rabi minimalca na mesec, ampak je definitivno več žepnine potrebne. Saj si odrasla – verjetno ti je jasno koliko in zakaj. Pa stiki z družino so preko ekranov povečini med tednom.

Osebno še nisem slišala za nikogar, bi imel dijaški dom za slabo izkušnjo – vsi zelo pohvalijo. Če ima punca 7treningov na leto se mi zdi zelo odgovorna, če bi začela lumparije pa takoj izveš, če te ne pokliče šola, dijaški ali trener – ona ne bo imela 3h na dan prostega časa za 4 epizode nanizanke in čips.

Če je punca za dijaški – meni se zdi zelo dobra ideja, je pa november malo pozno (ker je zelo fajn, da imaš kakšen mesec ali vsaj teden pripravljen za prilagoditev na tempo in novo okolje). Mogoče celo čez poletje “počitnice”, da si vseli pa malo vidi kako in kaj pred odločitvijo.

Seveda dijaški dom, če je ona za. Se hitro navadiš takih sprememb.

Vožnja 2x dnevno izčrpa njo in tebe, to ni rešitev.