Ko se te drži smola
Več smole, kot jo imam jaz, je skoraj nemogoče met, v takem ali drugačnem smislu. Vedno se ob nekaj spotaknem, tega sploh nemorem nadzorovat, kar zgodi se. V šoli gremo v rač. učilnico in ravno računalnik, ki ga vedno jaz uporabljam čudežno ne dela. Imam predstavitev, dobim trojko. Potem jo ma se en sošolc, zelo podobna tema, predstavljeno vse na skoraj identičen način, in njemu da štirko, zato ker je zunaj lep sončen dan! Ma ja seveda. Mamo pohod, pač rabiš pohodne šuhe, na tisto mesto, kjer me vedno ožulijo dam preventivno flajštre, se mi žulji kot nalašč naredijo na drugem mestu, kot nikoli prej. Športna je pa sam še pika na i. Neznam dobro niti žoge vredi odbit, pa res poskušam (odbojka). In pogosto mi prileti kaka žoga direktno v glavo. Kaj šele gimnastika, to je pa tak katastrofa. Ko delamo kake vaje, pač za ogrevanje, med vsemi 30 ljudmi čudežno opazi samo mene, če kaj delam narobe in mi pred vsemi tam kaže kak se to naredi, tako dolgo dokler ne naredim točno tak kot ona hoče. Nemorete si predstavljati, kako osramočeno se ob tem počutim. Vse to in še več se mi dogaja vsak dan vedno znova in znova. Sem kot magnet za smolo/nesrečo ali karkoli pač to je. Ne glede na to, kaj naredim ne pobegnem iz tega začaranega kroga nesreče. Lahko si mislite, da se lahko ob koncu dneva samo se v zemljo pogreznem. Ja, saj vem morda je moj zapis kar malo hecen, ampak kar dajte si duška.
Nesreča na dveh nogah, 10.11.2021 ob 18:18
Več smole, kot jo imam jaz, je skoraj nemogoče met, v takem ali drugačnem smislu. Vedno se ob nekaj spotaknem, tega sploh nemorem nadzorovat, kar zgodi se. V šoli gremo v rač. učilnico in ravno računalnik, ki ga vedno jaz uporabljam čudežno ne dela. Imam predstavitev, dobim trojko. Potem jo ma se en sošolc, zelo podobna tema, predstavljeno vse na skoraj identičen način, in njemu da štirko, zato ker je zunaj lep sončen dan! Ma ja seveda. Mamo pohod, pač rabiš pohodne šuhe, na tisto mesto, kjer me vedno ožulijo dam preventivno flajštre, se mi žulji kot nalašč naredijo na drugem mestu, kot nikoli prej. Športna je pa sam še pika na i. Neznam dobro niti žoge vredi odbit, pa res poskušam (odbojka). In pogosto mi prileti kaka žoga direktno v glavo. Kaj šele gimnastika, to je pa tak katastrofa. Ko delamo kake vaje, pač za ogrevanje, med vsemi 30 ljudmi čudežno opazi samo mene, če kaj delam narobe in mi pred vsemi tam kaže kak se to naredi, tako dolgo dokler ne naredim točno tak kot ona hoče. Nemorete si predstavljati, kako osramočeno se ob tem počutim. Vse to in še več se mi dogaja vsak dan vedno znova in znova. Sem kot magnet za smolo/nesrečo ali karkoli pač to je. Ne glede na to, kaj naredim ne pobegnem iz tega začaranega kroga nesreče. Lahko si mislite, da se lahko ob koncu dneva samo se v zemljo pogreznem. Ja, saj vem morda je moj zapis kar malo hecen, ampak kar dajte si duška.
Čemur daješ pozornost, to rase. Where focus goes, energy flows.
Začni tokrat dan s pričakovanjem, da se ti bodo dogajale same dobre stvari. Opažaj tudi tiste najbolj drobne dobre stvari. Zbiraj v spomin samo dobre dogodke, slabe takoj ignoriraj. Če pomisliš na slab dogodek, ga v mislih zamenjaj z nekim dobrim. Dobre zapisuj v dnevnik. Vztrajaj. Zaslužiš si vse dobro, četudi misliš, da si ne.
To je lastnost srečnih ljudi. Resnično deluje.
Se delaš pametnega, 10.11.2021 ob 18:55
In ti si, predvidevam da reden obiskovalec fitnesa, z vrhunskimi motoričnimi sposobnosti, zato misliš, da so vsi lahko taki.
?♀️?♀️?♀️
Ce imas tezavo, ki te ovira v zivljenju, jo menda redujes, ni tako?
In ja, jaz svoje tezave resujem!
Se delaš pametnega, 10.11.2021 ob 18:57
-Pejt na judo
Če sploh češ kaj trenirat, te more v prvi vrsti to veselit, ne pa kar neki na blef
Te veseli matematika?
Mogoce kemija? Zgodovina? Matematika ti je pac cisto bljak?
Jah, ce ti je bljak ali ne, moras to predelat.
Enako je z motoriko, pac imas morda gensko malo slabso osnovo, nisi delal na tem kot otrok, ker te nihce ni usmerjal, zdaj moras malo popravit in k sreci se popravit da.
Pac vcasih moras narediti tudi kaj, kar ti ni pri srcu in ce gre to bitje od avtorja trenirat judo, ne bo noben olimpijec, bo pa veliko pridobil na motoriki in v ‘glavi’, ker vsi borilni sporti vzporedno s telesom trenirajo tudi um in duh.
Judo, ples, joga pomagajo pri urjenju koordinacije. Spremeniti moraš svoj mindset: namesto, da ti je nerodno, da te popravljajo, vzemi to kot del učenja in ne kot nekaj kar bi morala že znati in bi ti moralo biti zaradi tega nerodno. Lahko da svojih gibov v mislih ne “vidiš” kot v ogledalu, da bi se lahko popravila sama. Ko te profesor popravi, dobiš informacijo o položaju telesa, pravilni izvedbi giba. To vse je učenje, tudi ene vrste kompenzacije in naj ti ne bo nerodno. Odbijanje žoge pa lahko vadiš popoldne, nekateri imajo inštrukcije za matematiko, ti si pač privoščiš več vaje z žogo. Upam, da brez čustvene navlake, kaj vse je narobe s tabo, da tega še ne znaš in predvsem brez slabe vesti. Daj se imej rada.
V zvezi s smolo… obstaja ena stara otroška knjiga Smolček? kjer glavni junak praznuje rojstni dan samo na prestopno leto. Simpatično branje, morda te pa nasmeji?
Forum je zaprt za komentiranje.