prijatelj in šef hkrati
Sodelavec je moj šef in prijatelj hkrati. V osnovi je koleričen tip in karierist. Bila sva prijatelja, zaupala sva si tudi zasebne zadeve. Moti me predvsem to, da se praktično vedno v družbi postavlja nad menoj, ne pozabi povedati, da je moj šef. Če kaj ne naredim, kot si zamisli, počaka, da dobi “avditorij” in me “skurca” pred njimi. kasneje sem mu povedal, da takšnega prijatelja ne rabi,. da se jaz nikoli ne bi na njegovem mestu tako obnašal do njega. rekel je sicer. da mu je žal, da ve da je kolerik, vendar je imel v preteklosti večkrat takšne izpade. Ne verjamem mu več, to dejanje je zamajalo moje prijateljtvo do njega. Ko sva sama, je precej bolj spoštljiv in nekonflikten. Sem skoraj edini, ki se v kolektivu še druži z njim.
Razmišljam, da prekinem prijatelsjki stik in ohranim le formalnega šef – podrejen. zdi se mi, da ne potrebujem takšnega prijatelstva.
Kaj, do zdaj ti je bilo vredu, zdaj, ko pa je tvoj šef pa bi se skregal?
Pa ni mišljeno kot bodi prijatelj z njim, samo, če je s teboj grdo delal, ko sta bila “enakovredna”, zdaj te lahko dodatno J* v glavo kot nadrejeni.
Bodi dostojen, bodi spoštljiv (tako kot bi vsak moral z vsakim) in omejuj stike, spreminjaj jih ne.
Prej bi ogrozil svoj “prosti čas”, zdaj ogrožaš svojo zaposlitev.
Malo premisli. Pa da ne bo pomote – ne podpiram tega prijateljstva, samo opozarjam glede na lastne izkušnje, da bodi previden kako boš izvedel.
hmm.. razumem.. ne bi se jaz kregal, samo sedaj je še bolj pokroviteljski kot včasih…tudi ko sva šla ven pred leti, spoznala dve prijateljici, je mene ena od njiju vprašala kaj dela. ko sem odgovoril, je vprašala še njega. Njegov odgovor je bil: jaz pa sem njegov šef..:)
Se pa strinjam, ne bom gojil nobenih zamer. Pač pri sebi v glavi se bom distanciral in gojil predvsem formalno obvezo zaradi službe. Je še veliko bolj pristnih in ematičnih ljudi naokoli.
Forum je zaprt za komentiranje.