Kako lahko marksisti prodate še veliko več cepiv

Kako vam lahko marksistom pomagam, da se bolje skrijete med ljudmi in prodate več cepiv.

Bral sem članek na RTV. Novinarka je vladnemu uslužbencu postavila vprašanje, ki je nosilo velik pomen za gledalce. Češ, ‘kako bomo to speljali’, šlo je o Covidu in obveznem PC pogoju. Vladni uslužbenec v svojem odgovoru ni vzel v obzir gledalčevih skrbi, ni izenačil emotivnega tona, odgovoril je dvoumno, z veliko empatično distanco. Moj um ob tej kombinaciji takoj sklepa, da gre za marksista.

Torej že po enem napisanem stavku so v meni igrali vsi alarmi. Pogledat njegovo sliko in naredit podzavestne frenološke očesne teste je na tem mestu popolnoma odveč. On je v mojem umu podzavestno že izpadel kot “tujec”, “vsiljivec”.

Torej:

1. V pogovoru z mediji vedno izenačimo emotivni ton in empatijo. Če novinarka jokca, jokcaš zraven.

2. Govorimo počasi kot Janša. Ne naprimer kot Šarec, Šarec je tudi bil ubog pri govorjenju. Zgledujemo se po Janši, ki je Slovence celo prepričal, da je desničar.

Za cilj imeti zgolj premostitev videza je napaka, saj vedno najprej premostimo zvočnost. Zapomnimo si; Ljudje marksiste in marksizem prepoznavajo po dvoumnosti in slabi pismenosti, ne po videzu. Ko te vidijo, pa recimo, da izgledaš kot nek Šarec, njihov um reče; ‘Ljudje prihajajo iz različnih vetrov, važno je, kakšen je kot oseba.’ Tu si še dober. Ampak, ko pa govoriš in ko nima govorjeno nobenega smisla, oziroma je dvoumno, takrat si se izdal v njihovem umu. Zato je pravilno govorjenje temelj uspešnega nastopa, ne videz. Videz ni pomemben. Nekateri preveč fokusirate na videz in premalo na (so)zvočnost, dikcijo in empatijo.

Upam, da vam to kakorkoli pomaga.

Hvala!