Katera so dela direktorjev?
Mene pa resno zanima kaj so tista opevana direktorska dela?
Sploh me zanima kaj so tako opevana dela direktorjev, ki se svaljkajo v gospodarstvu
Tule sem se naučila, da so fizična dela prava dela, sploh na njivah, pometanje cest in brisanje riti po domovih. Ampak nihče mi pa noče izdati kaj so tista huda direktorska dela?
Razen seveda tega, da se režijo kot butasti, ko na glas prdijo. In tekmujejo kdo je bolj glasen, smrdljiv. Kaj sploh znajo direktorji počet, razen dremat v pisarni, težit po hierarhični lestvici navzdol in zapravljat denar firme ali ustanove za svoj luksuz? Ko direktor zamenja fotelj, na njegovo mesto postavijo čez noč vd direktorja in vse deluje kot prej, ker zaposleni opravljajo svoj posel z direktorjem ali brez njega. Brez njega še bolje.
Desperadodajka, 05.11.2021 ob 09:42
Mene pa resno zanima kaj so tista opevana direktorska dela?
Sploh me zanima kaj so tako opevana dela direktorjev, ki se svaljkajo v gospodarstvu
Tule sem se naučila, da so fizična dela prava dela, sploh na njivah, pometanje cest in brisanje riti po domovih. Ampak nihče mi pa noče izdati kaj so tista huda direktorska dela?
Razen seveda tega, da se režijo kot butasti, ko na glas prdijo. In tekmujejo kdo je bolj glasen, smrdljiv. Kaj sploh znajo direktorji počet, razen dremat v pisarni, težit po hierarhični lestvici navzdol in zapravljat denar firme ali ustanove za svoj luksuz? Ko direktor zamenja fotelj, na njegovo mesto postavijo čez noč vd direktorja in vse deluje kot prej, ker zaposleni opravljajo svoj posel z direktorjem ali brez njega. Brez njega še bolje.
V bistvu naj bi bila osrednja naloga direktorja vizija, ki ji drugi lahko sledijo in so jo zmožni udejaniti. Razvoj te vizije in krmarjenje po razburkanem morju polnem takšnih in drugačnih pasti… Nekako taka, kot je bila naloga kapitanov morjeplovcev, ko so bile na zemljevidih še ogromne “prazne lise”…
Po določenih beloovratniških branžah gre nekako takole:
– najprej selekcija mladih “kopunov” – in učenje izbranmega kopuna od starega kokota, ki se svaljka na položaju in ima vplivne veze in poznanstva v sistemu gospodarstva, sodstva, bančništva, zavarovalništva, politike; učenec pa mora delati seveda vsaj 10 let za učitelja in izvrševati dela in naloge “il padrina” po njegovih zahtevah, vodilih in navodilih predvsem tam, kjer se stari kokot ne sme več javno pojavljati ( bodisi zaraki kakšnih že podanih kazenskih ovadb, spodletelih poslov, preveč tlačenja prstov v marmelado in). Kopune pošiljajo v žerjavico po kostanj in si štejejo “credits2 kokoti potem zase.
– ko mladi kokot dozori in se infiltrira v svojo vejo poznanih in vplivnih krogov, se ustoliči na nek vplivni stolček
– pri pomembnih pogovorih in pred sklepanji določenih velikomilijonksih “poslov” se izogiba pogovorov v pisarnah in po prenosnih telefonih, ker ve, da se velikokrat tudi prisluškuje po teh telefonih ( saj jih prinesejo tudi tisti, ki so pri mobilnih operaterjih zadolženi za “posebno varnost” 🙂 . Dostikrat se dobijo na tujih lokacijah v bližnji za mejo tujini ali pa tudi kakšni AVstriji, Nemčiji, pa na barkah pod pretvezo kakšega praznovanja 50 letnice moških “kriegskolegov, ponavadi gre za kak ribolov ala “Big Tuna fishing na Jadranu, kjer se tudi pogovarja o sklepanju poslov, pa po gostilniških zadnjih samo za njih rezerviranih sobah, po kakšnih športnih centrih po rekreaciji v internem kafiču v skritem kotičku, ne javnih kafanah vsem na očeh.
-petelinjenje v kokošnjaku podrejenih kokošk v njihovem tekmovanju za njegovo pozornost; on pa jim ureja projekte, jim omogoča napredovanja, ima jih nekaj , ki so mu posebno jedljive iz rok ( beri ustrežljive pri poslih) si jih vleče iz ene slkužbe v drufogo s seboj, ker mu zvesto sledijo ko “partizanke komandantu bataljiona” požrtvovalno in zaljubljeno do zadnjega diha. Te so imenovane tudi kot t.i. “službene žene”. Službena pisarna na najlepšem delu zgradne, z izhodom, na teraso z balkončkom in veliko sejno sobo z leder zici; služba postaja njegova prva družina, domača je samo še za fasado, da kako je po drugi plači pa nek zgledni družinski človek ( pa čperav hodi velikokrat ob enih zjutraj domov, ko se ga zapijajo po kakšnih poslioh naokoli).
Tajnice so za take “out”; ker so preveč jezikave in zahtevne, z njimi se ne zapletajo taki in od njih nimajo koristi – morajo biti take, ki jih nlahko nastavijo na kakšne stolčke kot članice uprav, nadzornih svetov, ipd. Da imajo mrežo lovljenja izpopolnjeno.
-mešanje koktejlov na team buildingih in besedičenje na poslovnih zajtrkih, forumih in okroglih mizah, podajajnje svoje “Mein Kampf” življenske zgodbe o uspehu (organiziranih tudi preko kakšnega Združenja menedžerk, Združenja menedžerjev in GZS)
pri taplezajočih bolj kot ne nepošteno, 06.11.2021 ob 01:00
Po določenih beloovratniških branžah gre nekako takole:
– najprej selekcija mladih “kopunov” – in učenje izbranmega kopuna od starega kokota, ki se svaljka na položaju in ima vplivne veze in poznanstva v sistemu gospodarstva, sodstva, bančništva, zavarovalništva, politike; učenec pa mora delati seveda vsaj 10 let za učitelja in izvrševati dela in naloge “il padrina” po njegovih zahtevah, vodilih in navodilih predvsem tam, kjer se stari kokot ne sme več javno pojavljati ( bodisi zaraki kakšnih že podanih kazenskih ovadb, spodletelih poslov, preveč tlačenja prstov v marmelado in). Kopune pošiljajo v žerjavico po kostanj in si štejejo “credits2 kokoti potem zase.
– ko mladi kokot dozori in se infiltrira v svojo vejo poznanih in vplivnih krogov, se ustoliči na nek vplivni stolček
– pri pomembnih pogovorih in pred sklepanji določenih velikomilijonksih “poslov” se izogiba pogovorov v pisarnah in po prenosnih telefonih, ker ve, da se velikokrat tudi prisluškuje po teh telefonih ( saj jih prinesejo tudi tisti, ki so pri mobilnih operaterjih zadolženi za “posebno varnost” 🙂 . Dostikrat se dobijo na tujih lokacijah v bližnji za mejo tujini ali pa tudi kakšni AVstriji, Nemčiji, pa na barkah pod pretvezo kakšega praznovanja 50 letnice moških “kriegskolegov, ponavadi gre za kak ribolov ala “Big Tuna fishing na Jadranu, kjer se tudi pogovarja o sklepanju poslov, pa po gostilniških zadnjih samo za njih rezerviranih sobah, po kakšnih športnih centrih po rekreaciji v internem kafiču v skritem kotičku, ne javnih kafanah vsem na očeh.
-petelinjenje v kokošnjaku podrejenih kokošk v njihovem tekmovanju za njegovo pozornost; on pa jim ureja projekte, jim omogoča napredovanja, ima jih nekaj , ki so mu posebno jedljive iz rok ( beri ustrežljive pri poslih) si jih vleče iz ene slkužbe v drufogo s seboj, ker mu zvesto sledijo ko “partizanke komandantu bataljiona” požrtvovalno in zaljubljeno do zadnjega diha. Te so imenovane tudi kot t.i. “službene žene”. Službena pisarna na najlepšem delu zgradne, z izhodom, na teraso z balkončkom in veliko sejno sobo z leder zici; služba postaja njegova prva družina, domača je samo še za fasado, da kako je po drugi plači pa nek zgledni družinski človek ( pa čperav hodi velikokrat ob enih zjutraj domov, ko se ga zapijajo po kakšnih poslioh naokoli).
Tajnice so za take “out”; ker so preveč jezikave in zahtevne, z njimi se ne zapletajo taki in od njih nimajo koristi – morajo biti take, ki jih nlahko nastavijo na kakšne stolčke kot članice uprav, nadzornih svetov, ipd. Da imajo mrežo lovljenja izpopolnjeno.
-mešanje koktejlov na team buildingih in besedičenje na poslovnih zajtrkih, forumih in okroglih mizah, podajajnje svoje “Mein Kampf” življenske zgodbe o uspehu (organiziranih tudi preko kakšnega Združenja menedžerk, Združenja menedžerjev in GZS)
Aha pa seveda še šopirjenje po LinkedIn profilu – bahavost z doseženimi znanji, priznanji, projekti, všečkanje Ponzla in Patzla, potem pa gledajo katera vse mu bo povšečkala; LinkedIn je pa tako ali tako tudi KurbnHaus na fini, uglajeni naćin.
direktorji v Sloveniji ne znajo delat nič. Tisti ki smo bili tudi še kje drugje, vemo kaj drugod vse delajo direktorji firm. Tukaj je treba predvsem ločit zasebni sektor in podjetja v državni lasti. Jaz govorim o slednjem. Za mene so sami luzerji, ki še papirčka ne poberejo na dvorišču firme. Vse kar znajo delat je to, da poslušajo državno mafijo kako je treba vodit podjetje. Ja, pa težke enoprostorce znajo vozit.
Forum je zaprt za komentiranje.