V custvenem vrtiljaku

Trenutno sem v takem custvenem vrtiljaku, da nevem kaj naj storim. V vezi sem 14 let, dva soloobvezna otroka, oba v sluzbi itd.
V casu najinega odnosa sem sla zaradi njega ogromnokrat cez pekel in nazaj. Tu so bile prevare,vecdnevne ignorance iz njegove strani, pohajanje okoli brez nas itd..Nikoli pa ni bil fizicno nasilen in lahko recem da se je vedno potrudil da otrokoma v materialnem smislu ni manjkalo nic. Ce trenutno spet vara nevem, je pa ogromno na telefonu kadar je doma. 2 leti nazaj se je ze selil k ljubici, ampak je hitro prisel nazaj, ker je kao ugotovil da smo mi vredni vec kot ona. Takrat sem bila oz sem mislila da sem v sedmih nebesih in da kaj taksnega ne bo vec naredil. No pa sem se po tem nasla dopisovanja z drugimi zenskami, za kar je krivil mene. Zanj sem bila vedno kriva jaz, da je se spuscal v taksne in drugacne prevare. No tudi za vso skrb doma in otroke sem bila vedno sama. Zdaj pa je zadelo mene prvic v zivljenju. Priblizno 4 mesece nazaj sem cisto po nakljucju srecala osebo, ki me je na prvi pogled vzbudila taksne obcutke da jih ne znam opisati. Ker se s tem moskim nisva poznala sem takrat pozabila na vse skupaj. Potem pa kot strela iz jasnega dobim njegovo sporocilo kaksen mesec kasneje in tako sva se zacela pogovarjati in si pisati. Povedal mi je da od prvega beznega srecanja z mano ne more nehati razmisljati o meni in, da se je noro zaljubil..tako kot jaz prvic v zivljenju. Tudi dobila sva se zdaj veckrat na pijaci in bolj kot se pogovorjava, bolj opazam da je to moski ki si ga zelim ob sebi. Med nama je taksna kemija, ki se je ne da opisati z besedami. Res prvic  dozivljam kaj taksnega. In prvic v zivljenju se res pocutim ljubljeno in sem srecna ob njem, z njim postanem drug nasmejan clovek. On ve za mojo druzino in na mene popolnoma nic ne pritiska. Tudi moja otroka ga popolnoma nic ne motita. Jaz pa v totalni custveni zmedi. Si naj zacnem koncno ustvarjati svojo lastno sreco ali naj trpim v odnosu, ki ne vodi nikamor in vztrajam samo se zaradi otrok?
Prosim za kaksnem nasvet in prosim, da te zgodbe ne objavite na druzbeno omrezje.

V sebi dobro veš, da je to, da greš na pot svoje sreče, edina možna pot. Če nočeš vse življenje trpeti, vzgajati otrok v nezdravem okolju in na koncu zboleti. Vesolje ti je ponudilo priložnost za odhod, ki ga bi morala izvesti že pred leti (kdor enkrat vara, vedno vara, če se je pa k ljubici celo preselil, pa je tako ali tako jasno, da mu ti in otroka ne pomenite popolnoma ničesar, ampak je ena velika egoistična rit), pa očitno za to nisi imela dovolj poguma.

Avtorica, videla sem se v prvih stavkih tvojega zapisa in tudi mene je zadelo, a sem se prizemljila in potrpela “zaradi otrok”.

A pekel, ki sem ga doživljala in ga še doživljam, je neznosen. Na meji zdrave pameti. Za vse kar se mu narobe dogaja, sem kriva jaz, ker izgublja prikartah sem kriva jaz, ker so otroci, kar so, sem kriva jaz.

Saj se mu opravičujem in potrpim, vendar še sama ne vem zakaj, vendar je vzdušje tako moreče in čustva potlačena, to, kar sem, nisem več jaz. Še drugi mi tako rečejo.

Prekini prvo vezo.
in tudi tega drugega moškega izloči iz lajfa. Da ne boš čez čas spet v vezi z novim psihičem.

Potem začni dolgotrajni proces-zdraviti sebe. V tem času moških ne spuščaj k sebi.

Tudi otroka naj se začneta zdravit, ker sta jima že pustila konkretne posledice.