Bedaki v službi
Pozdravljeni,
pred kratkim sem začel z novo službo poln upanja in energije in kot v vsakem kolektivu so dobri in slabi sodelavci (slabi mišljeno bedaki, ki provocirajo). In takoj na začetku se je že začelo, par osebkov se vidi da nima pošlihtano v glavi. Služba je pač taka, kjer ni potrebna visoka izobrazba, mislim pa da sem med redkimi v kolektivu, kjer imam višjo izobrazbo kot ostali. Bil sem nekaj časa brez dela pa sem si rekel dokler si ne najdem kaj boljšega bo tudi to okej pa še blizu doma je kar je velik plus.
Problem pa je nastal že na začetku, prvi mesec je še nekak bilo okej vse ampak tako je na začetku kjer novince pustijo na miru, da se navadimo na delo in sodelavce pol jih pa “gazi”. Zdaj sem drugi mesec zaposlen in se je začelo z opazkami parih sodelavcev in sodelavk. Opazke, kot so mišica, ne se tako širit, to je pretežko a boš lahko dvignil, in podobno… Sam sem cel življenje bolj suh, tudi v osnovni in srednji šoli sem poslušal zbadljivke ampak mi je čez leta postalo vseeno. Sem kakršen pač sem. Z leti sem sicer pridobil nekaj kilogramov, ampak na višino še vedno premalo. V službi se tudi zaradi tega držim bolj zase in nobenemu nič nočem, pa se vseeno najdejo osebki, ki drezajo vame.
Zanima me kaj naj storim v tem primeru, nad službo ne mislim takoj obupati, ker mi je trenutno okej pa še blizu doma je kar mi veliko pomeni. Moti me pač ta odnos, ko pa sem omenil nadrejenim za ta problem, je bil odgovor to je samo zajebancija, oni so pač taki. Meni se zajebancija na osebni ravni ne zdi ravno hec.
Ali je to mogoče že mobing na delovnem mestu? Malo mi svetujte, kaj storiti in kako se naj naslednjič odzovem na take provokacije.
Hvala in lep pozdrav
besen261, 09.10.2021 ob 11:48
Pozdravljeni,
pred kratkim sem začel z novo službo poln upanja in energije in kot v vsakem kolektivu so dobri in slabi sodelavci (slabi mišljeno bedaki, ki provocirajo). In takoj na začetku se je že začelo, par osebkov se vidi da nima pošlihtano v glavi. Služba je pač taka, kjer ni potrebna visoka izobrazba, mislim pa da sem med redkimi v kolektivu, kjer imam višjo izobrazbo kot ostali. Bil sem nekaj časa brez dela pa sem si rekel dokler si ne najdem kaj boljšega bo tudi to okej pa še blizu doma je kar je velik plus.
Problem pa je nastal že na začetku, prvi mesec je še nekak bilo okej vse ampak tako je na začetku kjer novince pustijo na miru, da se navadimo na delo in sodelavce pol jih pa “gazi”. Zdaj sem drugi mesec zaposlen in se je začelo z opazkami parih sodelavcev in sodelavk. Opazke, kot so mišica, ne se tako širit, to je pretežko a boš lahko dvignil, in podobno… Sam sem cel življenje bolj suh, tudi v osnovni in srednji šoli sem poslušal zbadljivke ampak mi je čez leta postalo vseeno. Sem kakršen pač sem. Z leti sem sicer pridobil nekaj kilogramov, ampak na višino še vedno premalo. V službi se tudi zaradi tega držim bolj zase in nobenemu nič nočem, pa se vseeno najdejo osebki, ki drezajo vame.
Zanima me kaj naj storim v tem primeru, nad službo ne mislim takoj obupati, ker mi je trenutno okej pa še blizu doma je kar mi veliko pomeni. Moti me pač ta odnos, ko pa sem omenil nadrejenim za ta problem, je bil odgovor to je samo zajebancija, oni so pač taki. Meni se zajebancija na osebni ravni ne zdi ravno hec.
Ali je to mogoče že mobing na delovnem mestu? Malo mi svetujte, kaj storiti in kako se naj naslednjič odzovem na take provokacije.
Hvala in lep pozdrav
Če te kaj tolaži so tudi med visoko izobraženimi takšni mandeljci. Sicer kar opisuješ bi tudi jaz rekla da je zajebancija, v smislu hecanja, ne pa da ti kaj slabega hočejo. Mogoče je ravno ker si bolj zadržan in tih to hecanje razlog da sploh dobijo kakšen tvoj odziv, pa malenkost preobčutljiv? Moj nasvet je da jim vrneš s hecom – reci da naj ti xy ki ima 30 kil, recimo, pride pomagat. Bolj se boš držal kot kisla kumara, slabše bo.
Kaj ti naj rečem, očitno si padel v nižji rang …v en primitivizen.Tudi jaz ne maram takih pripomb.Osnovnošolskih.
Si padel med poštarje, prodajalce in tiste s triletno srednjo šolo?
Da ne bom tolkla čez vse, tudi med njimi so taki, ki se znajo normalno obnašati.Jih je pa veliko takih, ki se takole obdelujejo…
Kaj narediti? Spremenil jih ne boš…
Sčasoma si poišči drugo službo.
Včasih se je bolje peljati naprej par km, kot poslušati take neumne pripombe.
Ufff… Sočustvujem s tabo..poskusi z navidezno prijaznimi izjavami kot je nekdo omenil zgoraj, v določenih primerih žal niti to ne pomaga.
v podjetju sem pol leta, določena skupina ljudi ima pripombe čez vse sodelavce, največ pa čez mene, ker sem se od njih popolnoma distancirala in ja, iščem novo službo, druge rešitve ni,ker niti prijaznost ni pomagala in sem obupala 🙂
Hvala za mnenja. Jah tako bom rekel, kdor mene prvi ogovori, mu odgovorim nazaj oz. se pogovarjam z njim. Samo jaz prvi ne začnem pogovora, oddelam svoje in grem. Saj ne rečem, nekateri so vredu, tud na začetku so mi zelo pomagal pri delu, še danes če rabim pomoč. Ampak tistih par bedakov pa ne prenesem in še takrat, ko delamo v isti izmeni, takrat sem pa sploh bolj odmaknjen od vseh.
Moja reakcija na vse je, da se ponavadi samo nasmejim nazaj (to je tisti posmehljiv smeh, ko si misliš vredu je ja saj si smešen, zdaj pa odjjj**i stran). Poklic je pa pač tak, kot sem omenil, kjer je potrebna vsaj 3.stopnja izobrazbe, pol si lahko mislite, kakšne paciente moram prenašati. Četudi je vse zajebancija, ja ne bom dovolil, da se kdo dela norca iz mene na osebni ravni. Itak si pa mislim, da takoj ko dobim kaj boljšega grem stran.
Lp
besen261, 10.10.2021 ob 10:20
Hvala za mnenja. Jah tako bom rekel, kdor mene prvi ogovori, mu odgovorim nazaj oz. se pogovarjam z njim. Samo jaz prvi ne začnem pogovora, oddelam svoje in grem. Saj ne rečem, nekateri so vredu, tud na začetku so mi zelo pomagal pri delu, še danes če rabim pomoč. Ampak tistih par bedakov pa ne prenesem in še takrat, ko delamo v isti izmeni, takrat sem pa sploh bolj odmaknjen od vseh.
Moja reakcija na vse je, da se ponavadi samo nasmejim nazaj (to je tisti posmehljiv smeh, ko si misliš vredu je ja saj si smešen, zdaj pa odjjj**i stran). Poklic je pa pač tak, kot sem omenil, kjer je potrebna vsaj 3.stopnja izobrazbe, pol si lahko mislite, kakšne paciente moram prenašati. Četudi je vse zajebancija, ja ne bom dovolil, da se kdo dela norca iz mene na osebni ravni. Itak si pa mislim, da takoj ko dobim kaj boljšega grem stran.
Lp
Ja, znajo biti eni strupeni sploh, če so slučajno zvedeli, da imaš višjo izobrazbo? Če to vedo, je enim to prav zagon za žaljenje.
Poskušaj še naprej tako kot pišeš, da delaš pa pazi, da čim manj vedo o tvojem privat življenju, tvoji izobrazbi, tvojih planih.
Pa čim prej najdi kaj boljšega.
Držim pesti zate.
Poglej, moral boš malo delati na svoji samopodobi. V nasprotnem primeru boš celo življenje v vojnem stanju… zaradi vsake opazke o tebi. ?
.https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/osebnost/osebnost-in-samopodoba
ja zna biti, 10.10.2021 ob 10:35
Ja, znajo biti eni strupeni sploh, če so slučajno zvedeli, da imaš višjo izobrazbo? Če to vedo, je enim to prav zagon za žaljenje.
Poskušaj še naprej tako kot pišeš, da delaš pa pazi, da čim manj vedo o tvojem privat življenju, tvoji izobrazbi, tvojih planih.
Pa čim prej najdi kaj boljšega.
Držim pesti zate.
Zelo podobno razmišljanje. Tudi sam sem premišljeval o tem, da pa mogoče nekatere moti, da imam višjo izobrazbo kot oni potem so pa frustracije. Vsak ima v življenju možnost, da se izobražuje, če so pa nekateri zabluzili jim pa nisem jaz kriv.
Glede privat življenja se tudi strinjam s tabo, čim manj podatkov o sebi boljše je. Saj na začetku so bila vprašanja kje si prej delu, katero šolo imaš, iz kje si itd… To so tipična vprašanja kjer te bodo povsod spraševali in pač poveš ampak ostale stvari o sebi recimo kakšne plane imam za naprej to pa ne mislim nobenemu razlagati. Itak pa če se bolj zase držim manj komuniciram z drugimi. V službo nisem prišel iskat prijateljev, jih imam dosti v privat življenju, ki jih poznam cel življenje. Pač takšno je moje razmišljanje.
Epic Fail, 10.10.2021 ob 10:37
Poglej, moral boš malo delati na svoji samopodobi. V nasprotnem primeru boš celo življenje v vojnem stanju… zaradi vsake opazke o tebi. ?
.https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/osebnost/osebnost-in-samopodoba
Kot sem omenil že v prvem postu, z leti sem se sprijaznu s tem kakšen sem. Moti me, da poslušam opazke, kot sem jih v osnovni in srednji šoli saj pa nismo več otroci, da se bomo žalili na osebni ravni. Jaz ne bom tistemu, ki je debel, rekel da naj shujša ker je debeluh. Pač si kakršen si, je pa res, če delaš na sebi lahko spremeniš kar ti ni všeč.
Ma ljubosumnežev na vitko postavo imaš precej.
vame se tudi zapiknejo, ker sem pač vitka. meni s tem sporočajo le to, da s svojo težo niso zadovoljne-to so namreč take, ki so debele in tiste suhe, ki štejejo kalorije, stalno hujšajo itd.. jaz pa jem kar mi paše in nikdar nisem štela kalorij ter sem naravno vitka.
Enako je s tistimi ki človeka takoj označijo za nedojebanega- s tem ti sporočijo le to, da so sami nedojebani!
Hahahahaha, na ta račun njihove neumnosti se lahko še veliko nasmejiš. Smeh pa je pol zdravja ;).
besen261, 10.10.2021 ob 13:05
Kot sem omenil že v prvem postu, z leti sem se sprijaznu s tem kakšen sem. Moti me, da poslušam opazke, kot sem jih v osnovni in srednji šoli saj pa nismo več otroci, da se bomo žalili na osebni ravni. Jaz ne bom tistemu, ki je debel, rekel da naj shujša ker je debeluh. Pač si kakršen si, je pa res, če delaš na sebi lahko spremeniš kar ti ni všeč.
@besen261
Tvoj lajf… tvoja pravila. ?
Vendar se zelo motiš, če misliš, da boš lahko spremenil druge… edini način je, da poskrbiš, da se spremeniš ti in ti ne morejo več do živega. (ker očitno ti sedaj pridejo) In ni govora o tem ali si suh, debel, lep… skratka zunanjosti… temveč o notranji trdnosti.
besen261, 10.10.2021 ob 12:59
Zelo podobno razmišljanje. Tudi sam sem premišljeval o tem, da pa mogoče nekatere moti, da imam višjo izobrazbo kot oni potem so pa frustracije. Vsak ima v življenju možnost, da se izobražuje, če so pa nekateri zabluzili jim pa nisem jaz kriv.
Glede privat življenja se tudi strinjam s tabo, čim manj podatkov o sebi boljše je. Saj na začetku so bila vprašanja kje si prej delu, katero šolo imaš, iz kje si itd… To so tipična vprašanja kjer te bodo povsod spraševali in pač poveš ampak ostale stvari o sebi recimo kakšne plane imam za naprej to pa ne mislim nobenemu razlagati. Itak pa če se bolj zase držim manj komuniciram z drugimi. V službo nisem prišel iskat prijateljev, jih imam dosti v privat življenju, ki jih poznam cel življenje. Pač takšno je moje razmišljanje.
Ja, sodelavci znajo biti pasji.
Jaz sem prej delala v kolektivu, kjer smo imeli vsi visoko izobrazbo. AMpak tam smo bile na tarči samske, brez otrok. Za otroke itak vedo ali jih imaš ali ne. Žal mi je pa bilo, da si nisem izmislila, da imam enega tipa. Bi bilo v službi veliko lažje. Ali pa recimo je tajnica vrtala zakaj rabim dopust, trapa sem povedala, da za smučat. In je šla to nesti na nos šefici, ki se je potrudila, da mi je grenila življenje, ker je alergična na samske, brez otrok, ki rade športajo.
Potem sem našla drugo službo, vsa previdna, da ne bi kaj sčvekala. Že kar na začetku en sodelavec zine, da je ločen, da ima toliko in toliko otrok, da je samski, če hočem še kaj več vedet pa naj kar vprašam. Ga gledam zmedeno. Ta drugi se tudi proglasi za samskega in začne poizvedovat kako pa jaz. Nisem hotela povedat :). AMpak oba sta se izkazala za izjemna človeka. Kakor so me tista vprašanja, že par dni po začetku, zmedla, se je potem vseeno izkazalo, da sta super človeka, korektna, poštena, prijazna. Pa tudi ostali v ekipi so bili super. Je pa bilo na drugem oddelku par motencev. Pa so me tile ‘moje’ fantje prav pazili :). Tako na nevsiljiv način, bili spoštljivi in vse. Mi je bilo tako žal, da sem imela samo kratko pogodbo pri njih.
Potem sem pa padla v čisto greznico od ljudi. Nisem nič povedala kaj sem prej delala (razen za omenjeno super službo), niti nič o izobrazbi. Je pa seveda šef vedel iz CVja kje, kaj sem prej delala in kaj sem po izobrazbi. Tako, da si mislim, da so vedeli tudi ostali. Poseben užitek jim je bil težit mi s čiščenjem WCjev. Prav izživljale so se s tem. S podporo šefa. Tako, da sem vesela, da sem se jih odkrižala. Bomo videli kaka bo nova ekipa. Seveda pa nameravam spet zatajit izobrazbo, ker bom pač med takimi, ki bi jih to lahko motilo.
Sem imela nekoč tipa, mene ni motilo, da ima samo poklicno izobrazbo. Njega pa očitno zelo, da imam jaz univ. Od začetka je še šlo, ampak potem je imel čedalje več pripomb na ta račun. Pa tudi na splošno slišim ljudi kako uživajo v tem, da nekdo z visokoizobrazbo pristane na dnu in dela kot navadni delavec. Jih vedno dobiš pod nos kako je on delal samo poklicno pa ni študiral leta in leta pa delava isto delo. S tem, da bo on dosti prej v penziji. Tipično.
Zato prikriti izobrazbo, če se le da (čeprav vodstvo itak dobi CV in če to sčveka ostalim…), če si na delovnem mestu, kjer izobrazba ni potrebna.
Očitno nas je kar nekaj takih..
Ravnam isto kot zgoraj opisuje avtor – če me kdo ogovori, odgovorim nazaj, ok zdaj po nekaj mesecih do tistih ki so mi ok, tudi sama pristopim, ostale ignoriram oz. se samo nasmejim njihovim pripombam.
So pa dosti direktni: npr. sodelavka nasproti mene bere vice o blondinkah (ki so stari, že 100x slišani, ampak to je očitno njim za “crknit smešno” – prav opazi se njihov prisiljen smeh. Sem opazila da so se te fore začele po dnevu, ko sem se uradno zaposlila (prej sem bila namreč preko študenta, in vsi so vedeli, da mi septembra poteče status). No sodelavka – vodja klana je ujela pogovor s kadrovsko in me je potem zaslišala, če se bom zaposlila.. valda rečem ja in potem se je začelo 🙂 Sklepam da so ljubosumne, pa tudi obvladam to kar delam (s tem se namreč strinja direktor), tko da vici o blondinkah niso upravičeni ampak je samo zavidanje se mi zdi, zato se samo smejim oziroma ignoriram. Namreč zelo hitro sem bila samostojna, nikoli nisem imela posebnih težav in potem se je treba seveda na take spravit 🙂
Čeprav še nisem uradno niti 1 mesec zaposlena (direktor me je uspel prepričat da ostanem in mi je z vsakim dnevom bolj žal), iščem drugo službo in upam, da pridem med bolj skuliran folk 🙂
Potem je še pri vas kar vredu. Prinas pa delovodja pošlje delavca v tri krasne in nevem kaj vse govori.. In pazi, obratno tudi gre. Zakaj pa ne? Ce mene delovodja pošlje v pi… mate…., zakaj ga jaz tudi nebi?
So tudi ze kaksni predmeti leteli v hudem navalu besa proti meni in proti njemu. Pač se zgodi od trdem fizičnem delu. Načeloma smo pa malo zasciteni navadni delavci z direktorjeve strani, nas izredno spoštuje, ker ve, da za tezko fizično delo ni lahko dandanes najti delavca. Pa tudi ce ga najde, niti delavec sam neve, ali bo 2 tedna tukaj, ali pa 3 mesece. Se je že zgodilo da je praktikant odšel takoj prvi dan med malico domov. Največkrat pa jih drugi dan ni več nazaj. Lahko recem da od 20 delavcev 1 ostane za stalno. Tezko fizično delo pa noben noben, ta mladina pa sploh ne, ker jim je vazen samo telefon in čiste roke, ter polno denarja za ne delo.
me v osnovi bolj moti neka splošna družbena klima, ki pusti, da nekoga lahko brez zadržkov označi za suhega oz je ta beseda izrečena kot žaljivka, pa to nobenega ne zmoti…. ko pa nekomu rečeš, da je debel, pa te takoj napadejo, da ne smeš biti žaljiv in nevem kaj še vse.
moj ideks telesne teže je v zgornji polovici normalne teže in dejansko do tega, da bi bil (pre)suh, mi manjka še cca 14 kg…pa stalno poslušam, da sem suh… nevem, a ti (pre)debeli ljudje zdravijo kake svoje komplekse, ker se zavedajo, da so pretežki in se na ta način pač počutijo bolje?
Nižji rang? Bolj nizko, kot to, oz. bolj plitko se ne da. Inteligenca nam je prirojena, intelekt se lahko širi in nadgrajuje z izobraževanjem, vztrajnostjo in voljo. Inteligenca je obratno sorazmerna z EGOm. Večji kot je EGO, manjša je inteligenca.
V svojem življenju sem spoznala kar nekaj dipl. butcev. In mi je večkrat neprijetno, da sem v istem “rangu”. Diplomirani nesposobneži, vse kar obvladajo, je “stručno je**nje na fini način v glavo”. To, kar se dogaja maminemu sinku, je navaden neškodljiv humor. Za razumeti humor pa moraš biti vsaj povprečno inteligenten. Kdor ga ne razume, ga označuje za bedaste pripombe, otročarije. In se napihuje nad navadno rajo. In maha z izobrazbo, ker se počuti manjvrednega.
Najslabše je v kolektivu imeti nekoga, ki neškodljive šale ne razume. In potem se morajo VSI kontrolirati, da ne užalijo te osebe. Nekoč sem morala na zagovor k direktorju, ker sem v pisarni izjavila, da sem prebrala ugotovitev psihoanalitikov, da neinteligentni ljudje ne razumejo šal, vicev, dovtipov. In je gospa sodelavka to razumela kot osebno žalitev. Posledica tega je bila, da smo se z direktorjem, tajnico, in ostalo pripadajočo garnituro na ta račun fanj nasmejali. To izjavo sem kasneje natipkala in prilepila na vrata pisarne.
Forum je zaprt za komentiranje.