Več sreče prihodnjič
Se tudi vam dogaja da vam je počasi dovolj teh in onih razvojnih motenj, osebnostnih težav, zlorab v otroštvu. Tu seveda ne mislim na prave težave in take in drugačne zlorabe, ki jih žal v resnici ne manjka. Mislim na povprečneže, na slehernike, ki se s svojo povprečnostjo, da ne rečem manjvrednostjo niti pod razno ne morejo sprijazniti in z njo živeti. Nikogar, ki je res visoko inteligenten in lepe zunanjosti ne poznam, da bi kar naprej iskal sam sebe in jamral, kako mu je bilo v otroštvu hudo. Kako so ga starši, sorojenci, vzgojitelji, učitelji in vseh sort drugi mučitelji zlorabljali.
Dajmo se že nehat prenevedat. Če ti je bila mati narava ali bog oče ali pa kar oba nenaklonjen in vam je bilo le malo pameti in lepote dodeljeno, kaj so vam pri tem krivi vsi ostali. Dobro, starši niso čisto brez krivde odkar poznamo dobro kontracepcijo, pa še ti tako ali tako niso vedeli kaj delajo. Saj tudi niso mogli pri količini pameti, ki jim je bila dodeljena.
A da sem za dizajnerske otroke? 100% sem za njih. Pa svetost življenja gor ali dol. Vsi ostali pa več sreče prihodnjič bi rekli hindujci in budisti, ki verjamejo v reinkarnacijo, drugi ver in atesti pa, da smo pač popušili.
Res je. Če si pač nižje rase, družbenega in finančnega statusa se moraš tako obnašat. Vedeti kje ti je mesto. Ye! U need to know your place.
Za vse velja. Tudi zame. Za oba spola.
Da ne bo kdo pameten… Ko sem delal. Ni važno kje sem delal… Mogoce kdaj ob priliki povem. Vedel sem kje mi je mesto. Da se nimam kaj. Da moram in da je moje tiho za biti. Prav razum mi ni dovolil da kakorkoli.
Ampak ja. To bo zdaj malo tako slisat… Objasni ti nekemu taksnemu da je nizji in da bo tiho.
Sej je hadis. Da na sodnjemu dnevu Bog ne bo niti pogledal ošabnega siromaka.
Forum je zaprt za komentiranje.