Moževa necakinja-posvojitev

Pozdravljeni,

rada bi vas samo prosila za mnenje ali za kaksne nasvete… stara sem 19 let, z mojim mozem sma se porocila pred enim letom nazaj torej pri 18, in pred slabim letom nazaj je od njega brat tudi postal oce, ampak je zdej njegova hcerka stara 1 leto pristala pri mozevih starsih, saj ni bil pripravljen skrbeti za njo, bratova punca pa tudi ne… jaz to necakinjo ne videvam pogosto saj zivima z mozem drugje ampak sem jo pa lepo sprejela kot del druzine… problem je pa nastal ko je moj moz pred slabim mesecem zacel z idejo da bi jo posvojila, jaz proti njegovi necakinjo nimam nic samo se sama nisem pripravljena skrbeti za otroka in pac ta ideja mi na splosno tudi ni najbolj vsec, saj bi rada v prihodnosti imela svojo druzino z mozem in nevem kako naj mu vse to povem da ga ne bi ravno prizadela saj ima zelo rad svojo necakinjo… ali naj ne kompliciram pa jo posvojima ali kaj naj naredim… hvala za odgovore

Nina

Kot prvo od kje mu sploh ideja o posvojitvi? Predvidevam da sta stara starša skrbnika. Za posvojitev bi se morali strinjati vsi. Ti nisi pripravljena na to. Ker je nisi pripravljena sprejeti v družino kot svojega otroka, glede na to da pišeš da si želiš SVOJO družino. Nič narobe s tem. Samo ni to za vaju. Pustita otroka da odrašča tam kjer je če je zanj poskrbljeno in je ljubljen.

Meni osebno ne bi bil problem posvojiti otroka in skrbeti zanj, bi ga vzela cisto za svojega.

Bi mi bil pa problem posvojiti otroka sorodnika, ker bi vedno obstajala moznost, da si ta premisli in vzame otroka nazaj. V takem primeru mislim, da tega ne bi prezivela, bilo bi mi, kot bi mi iztrgali lastnega otroka iz narocja, to mora biti grozen obcutek.

Na vajinem mestu bi pustila otrok pri starih starsih, ce sta se cila in zdrava in sposobna skrbeti zanj, vzela bi ga za pocitnice, praznike, na dopust, ga obiskovala in se ukvarjala z njim, skratka navezala bi pristne stike, posvojila bi ga pa samo v primeru, da starsev ne bi imel vec.

Jst pa samo pravim Bogi otrok. Pomagajte mu.

Družina je največ kar lahko imas, radar tiste, ki so jo taradi neumnosti izgubili,boš dobila vse odgovore.

Seveda.

Starša se otroku nista odpovedala, samo ne skrbite zanjo. Verjetno jima je tako najlažje. Samo udodnosti brez dolžnosti.

Glede na zapisano družina tudi ni nič urejala formalno. Kar pomeni da tudi do posvojitve ne more prit. Posvojitev je možna samo če se starša odpovesta otroku.

Vidva z možem sta zelo mlada. Če imaš dvome glede posvojitve, ti predlagam da možu jano poveš in se ne daš prepričati. Tako bo za vse najboljše.

Ne vem kako imate stvari speljane, ampak ti svetujem da pride ta mala k vama “na počitnice” za kakih 10 dni. Da bo tvoj mož sploh vedel kako je skrbeti za otroka.

Kot pravi ena zgoraj, starša se otroku nista odpovedala, samo na grbo sta ga naložila starim staršem. Koliko je pa sploh star tvoj mož? Kot ti, 19? Torej nehajta sanjarit, kje sploh živita? Ali pa je tvoj mož že starejši tip, situiran in zivita na njegovem? Če je tako, in če bi se starša odpovedala otroku, česar ne verjamem, je cel postopek pri posvojitvah, zagotovo vaju CSD preverja. Ti si premlada, dvomim, da bi vama otroka dali v posvojitev, tudi ce bi hotela. Delata račune brez krčmarja.

Poleg tega, če starša nočeta skrbeti za otroka, stara starša sta pa prestara, bi vam CSD zagotovo najprej predlagal skrbništvo. Ampak v vsakem primeru si ti premlada, če sta stara starša kolikor toliko v redu in da nimata čez 70 let, bosta skrbništvo dobila onadva, ne pa vidva.

Kot so rekli že zgoraj, najprej se morajo starši odpovedat otroku. Če se nočejo (in ponavadi se nočejo) in želita vseeno pomagati, vzemita otroka v rejništvo, vsaj dobiš kak eur za povrh. Ni pa to lahko, ker ga lahko kdorkoli od staršev vzame nazaj, ni važno, koliko se vi navežete en na drugega, pa potrebno je zagotavljati stike itd.

Napisala si, da nisi pripravljena skrbeti za otroka. Pol bolje, da ne. Je pa res, recimo jaz poznam eno z 12 otroki. To ni ovira, da imaš svoje otroke. Jih je pač več. Dobro razmisli, kje se bo imel ozrok bolje, pri tebi ali pri babici in dedku?

Vsak otrok biološki ali ne MORA čutiti, da je zaželen. Će tega ne boš v sebi premlela in če otroka ne boš mogla povsem sprejeti, raje razčisti TAKOJ. Otrok ni kriv. Za njegov obstoj, odraščanje, čustveno dozorevanje… so odgovorni odrasli. Če tega ne boš zmogla, odkrito povej. Pri vzgoji ni popravnih izpitov.

Predvidevam, da sta brat in njegova punca še mlajša od vaju – najstnika in je zato otrok pristal pri starih starših. Glede na to, da imata tudi vidva le kakšno leto več, ne hitita v posvojitev, še posebej, če si ti proti. Mislim, da bo deklici pri stari mami čisto v redu, vidva pa sta lahko stric in teta, ki jo razvajata. Najbrž bo mama vesela, če jo bosta kdaj razbremenila in deklico odpeljala na sprehod, vzela k sebi na počitnice ali vsaj za vikend. Lahko prevzameta skrb za oblačila, da ji nakupita, kar potrebuje…. Glede na to, da je otrok v družini, ni potrebe po formalni posvojitvi, da ji lahko izkazujeta ljubezen in pomagata skrbeti zanjo.

Joooj, pa kako je to sploh mogoče, da starš nima rad svojega otroka, si ne predstavljam res… Midva bi za najinega naredila vse na svetu ❤️. Otrok pa je res srečen in hvaležen.

Pozdravljena, če niste pripravljena posvojiti otroka, to povejte jasno in glasno vsem vpletenim!!!! Za posvojitev ne sme obstajati niti kanček dvoma, saj je posvojitev otroka odgovorna naloga za celo življenje. Sicer se pa posvojitev ne zgodi iz trenutnega navdiha, pot do posvojitve ni lahka in vključuje psihološke teste, pogovore na Centru za socialno delo, priprave na posvojitev, itd.,itd…. Skratka, glede na zapisano, naredite otroku uslugo in posvojitvi recite glasni NE. Punčki pa lahko pokažete ljubezen na drug način in v obsegu, ki vam odgovarja. Srečno!

No, mi smo vzgajali nečakinjo od njenega 7. leta, vendar je bila situacija popolnoma drugačna. Midva je nikoli nisva posvojila, niti nismo uradno nič urejali, enostavno je živela z nami. Zanjo tudi nismo prejemali nikakršnih denarnih sredstev- uradno je vedno živela z mojo sestro. Je pa tako, da je včasih težko. Jaz sem dolgo rabila, da sem jo nehala “ujčkati”, prvič zato, ker se mi je smilila, drugič pa zato, da ne bi mislila, da ji delam kakršnokoli “krivico”. Potem se je pa mož z mano nekoliko pogovoril in sva začela ravnati z njo točno tako (s kaznimi in vsem neprijetnim vred) kot sva delala z najinimi otroki. Nekaj časa je bil upor potem pa se je navadila. Ko bi lahko šla nazaj z mamici, je raje ostala pri nas.

Ti si pa popolnoma premlada za take zadeve, nimaš še svojih otrok in dokler jih nimaš, ne moreš vedeti a si primerna za vzgojo tujih – to je moje mnenje. Lahko jo pa velikokrat vzameta za več časa, če se bodo vsi ostali strinjali, pa boste videli kako bo šlo.

Ti si stara 19 in ja, je povsem logično, da ne zanjaš, da bi imela otroka.

Posvojiti otroka pomeni, da je to potem tvoj otrok, tvoja dolžnost. In pri 19ih ti pa res ni treba si otrok na glavo nakopati.

Pri 19ih si moraš najprej urediti življenje, ok službo, stanovanje. Glede na mladost, dvomim, da imaš kake spodobne prihodke, kako ok službo, ok stanovanje. Tako, da imeti sedaj otroka, je zelo trapasto.

Aja, povabi nečakinjo na dolge počitnice, da bo dedec videl kako je imet otroka. Pa naj jo on financira med počitnicami, on skrbi zanjo.

Otroka, ki ima starše, pa čeprav samo na papirju, NE MOREŠ posvojiti!

Naprej debata sploh ni potrebna.

Faca. Ona bi imela rada svojo družino, ni pa sposobna skrbeti za otroka. In potem se rodi otrok ‘ki ni popoln” – karma

”… ali naj ne kompliciram pa jo posvojima ali kaj naj naredim… hvala za odgovore”

Na tvojem mestu, bi se moralo pogledati v ogledalo in prenehat pisat izmišljene zgodbice.
Ni prva tvoja izmišljena nebuloza, pa verjetno tudi zadnja ne, si pa postalo prepoznavno!
ONO, ker je pri tvoji motenosti težko definirati ali si ON ali ONA.

Vzela bi jo za svojo in kasneje bi tudi z možem imela otroke.

Otrok ni nič kriv,vprašanje pa je,kako bi potem TI gledala na to posvojenko,ko bi imela svojega otroka.

Če se že zdaj tako sprašuješ,raje vzemi pot pod noge in pojdi stran,možu pa pusti,da si najde takšno žensko,ki bo otroka imela rada kot svojega in be bo delala med njimi razlik.

Vidva pa sta črno bela. Vidita je ravno ne, bi pa posvajala. Kaj če, bi se vidva aktivno vključila v življenje njegove nečakinje. Jo imela kdaj za vikend, pa vmes med tednom. Da začneta sploh igrat neko vlogo v njenem življenju… potem pa naprej razmišljala? Posvojitev ni šala, otrok ni maček. Pa kdo je rekel, da jo bodo stari starši pripravljeni dati dvema komaj polnoletnima od katerih eden – avtorica zgornje objave – še ji zrel za otroke… Najprej odnose zgradit z nečakinjo.

KOt prvo: otroka itak ne moreš posvojiti, če njeni starši ne podpišejo, da se ji odrekajo.

In, če punčka dejansko ne bi imela staršev, tudi na papirju ne, kdo bi dal v posvojitev otroka eni otročji 19 letnici in njenemu otročjemu možu?

Najprej štalca, potem pa kravca. In najstniki pač nimate še štalce. Še manj v glavi pospravljeno za otroke vzgajat.