PO NEKOLIKO TOLAŽBE

Kam se obrnete, ko ste čisto na dnu, ko ne veste ne kam, ne kako, ne kod. Ko se vam vse zruši.

In nikogar nimate da bi vam izrekel besedo tolažbe.Ne brata, ne sestre, ne matere ne očeta, ne otrok.

Tako žalostna sem.

Pusti email..pa lahko kero receva?

Rad te imam.

Operem vse, kar se oprati da, potem pa peglam, uro, dve, tri, pet, ce je treba, samo da se dobro pogovorim sama s sabo in se vse zmenim.

Avtorica, te razumem. Vsi smo kdaj taki, pa čeprav imamo moža, otroke, vnuke. So dnevi, ko si enostavno žalostna.

Obriši solze in pogumno v nov dan. Pojdi na sprehod, skuhaj si dobro kavo, pocrtaj se. Pojej košček slaščice, odpri si youtube in si zavrti lepo glasbo. Telovadi, skači, počisti hišo ali pojdi na vrt (če ga imaš). Pokliči kakšno prijateljico, kolegico, morda sošolko iz osnovne šole. Razjoči se. Imej se rada.

Če bi bila v moji bližini, bi ti skuhala kavo, odtrgala bi ti lep grozd, skupaj bi šle na sprehod. Korajžno naprej. Nisi edina, ki je žalostna. Srečno in vse dobro!

Jaz se takrat obrnem na starsevski cvek.

Sodelujete na vrhunskem, več kot superfantastičnem forumu. Razdalja med nami je samo en klik.

Res je mega 🙂  vsi smo srečni 🙂

🙂

Se mene ste potolazila☘

sem nevidna⭐, zato me ne vidite

Narava. Sprehod ali šport v naravi. Včasih me je vedno streznil sprehod po pokopališču, ker tisto je pa res konec. Dokler nisi za stalno tam, se da vse izboljšati ali popraviti.

Hehe ta mi je najboljša 🙂

Vedno mislimo, da je sosedova trava bolj zelena, da njihovo cvetje lepše cveti, da njihovi vrtovi lepše dišijo.

Ni tako, vsak ima kup nevšečnosti.

Tam pa postane človeku res mučno in tesnobno.

Poslušam pesmi, ki jih poje Gianni Rijavec in sem potolažena.

..https://youtu.be/3LKD-XQjEHs..

Mene pa … nekako pomiri. Postavi stvari v perspektivo.

Muzika, kakšna poezija, kakšen dokumentarec, tai či…. odvisno kaj rabim, včasih malo traja da pogruntam. Tudi MON ene parkrat. Včasih je že Živijo od kakšnega znanca dovolj.