naveličana sobivanja z odraslim otrokom

Z možem imava hči. Stara je 25 let, zaključuje magisterij, je lepa, pametna, razgledana, nadarjena, empatična, prijazna – a zadnje dve leti je življenje z njo (živi še doma) naporno kot sto vragov.

Osebnostno je visoko občutljiva, potrebuje mir, tišino, osamo, sprosti se le v naravi. V hipu se vznemiri, prestraši, burno odreagira na vsak dražljaj iz okolja, potencira svoje in počutje drugih, vznemirijo jo kakršnekoli spremembe. Amplituda valovanja je izjemna, od vrhuncev do padcev v sekundi, vedno je neka drama, od katere se moraš ograditi, če naj se ti ne bi zmešalo. Občutek imam, kot da ne zna živeti drugače, kot da “safra”, ne zna se odklopiti in zares živeti. Vedno jo mora nekaj (zame povsem nepotrebnega) skrbeti in to jaz, ki sem sangvinik, res težko dojemam. Je perfekcionistka, jaz pa sem flegmatik. Ampak taka pač je.

Naučili smo se živeti s tem; v gimnaziji je že prešla obdobje depresije, v katerem je obiskovala psihoterapevtko (zdaj pravi, da jo je ta še dodatno uničila), pred dvema letoma pa je po smrti v družini zbolela še za anoreksijo.

Ta bolezen je skrhala družinske odnose in z možem sva dodobra izpraznila zalogo potrpežljivosti, sočutja, razumevanja.

Gledati kako (četudi odrasel) otrok dobesedno hira iz dneva v dan ni nekaj najlepšega v življenju. Psihoterapevt, ki si ga je izbrala, je poenostavil situacijo tako, da je naju z možem na daljavo (ne da bi naju sploh spoznal) obtožil, da sva za njeno pomanjkanje samozavesti in slabo samopodobo kriva midva, ker da ji menda v času njenega odraščanja nisva nudila dovolj razumevanja, spodbude, spoštovanja itd.

Ko so te njegove besede zletele iz hčerinih ust, sva popolnoma onemela. Hči je edinka, moja krivda je, da sem bila ves čas še preveč ljubeča in skrbna, moževa najbrž, da je bil preveč fizično in psihično odsoten, a če ji česa, ji res ni manjkalo pozornosti, priznanja, pohvale, stimulacije, možnosti izvesti karkoli. Ker sva oba z možem precej lagodna človeka, nikoli nisva pritiskala na njo, da bi morala biti uspešna itd. – vedno sva poudarjala, da je pomembno le to, da je človek zadovoljen s seboj in svojim življenjem.

Njenih izrečenih besed takrat pred njo nisva komentirala, v času njene bolezni sva se še bolj trudila biti razumevajoča, ustregla sva ji v vsaki kaprici, kupovala tone zelenjave za smoothieje, s katerimi je pač samo še bolj hirala, kupovala oblačila najmanjših konfekcijskih številk, kontrolirala sva se, da nisva gledala na njen krožnik, kako pičle obroke si odmerja, nisva ji težila zaradi faksa, zaradi službe, zaradi česarkoli, prenašala sva njene čustvene izbruhe ….- dve leti je samo vegetirala.

Zdaj sama pravi, da je v fazi “ozdravitve”. Kaj naj bi to pomenilo, ne vem točno, je pa menda prvič po šestih mesecih pridobila na teži – menda za 1 kilogram. Anoreksija ji je sicer po njenih besedah vzela celih 16 kilogramov, pa prej nikakor ni bila okrogla….

Njen odnos do hrane je še vedno bizaren – odklanja kruh in močnate jedi, postopoma sicer uvaja sladkor, ne želi pa uživati nobenih živalskih izdelkov (na to jo je navlekla neka prijateljica, ki je tudi zbolela za anoreksijo), tako da se mi že meša od skrbi, kaj vraga naj ji ponudim, da bi užila dosti in dovolj kalorično hrano. Od dveh žlic domače granole in pol banane se pač ne bo zredila.

Pričakuje, da bova z možem kupovala bio, eko, natur itd. izdelke, ki so po mojem mnenju odličen nateg in vaba za ortoreksike; naša shramba je polna nekih vrečic, kozarcev in škatlic itd. z izdelki, ki jih sicer ne bi kupovali. Hladilnik je poln sadja in zelenjave, a ji še ni dovolj – pričakuje, da bomo kupovali eksotično sadje in zelenjavo (papaje, limonsko travo itd.), od katerih bo potem odrezala rezinico…

Predlagala sem, naj se pozanima pri nutricionistih, kakšen jedilnik bi ji ustrezal, pa seveda ni naredila ničesar. K psihiatru ne želi oditi. Njen psihoterapevt ji je menda rekel, da midva kot starša od nje ne moreva zahtevati, naj naredi karkoli v zvezi s prihodnostjo, ker “je bolna”. Mnenje in pomoč drugega terapevta zavrača.

Dve leti živimo na minskem polju, z možem morava paziti na vsako izrečeno besedo, na vsako dejanje, da je ne vznemiriva, čeprav naj bi bila v fazi okrevanja, je še vedno razdražljiva, očitno je, da še vedno zaužije premalo kalorij, da bi lahko napredovala.

Pričakovala je, da ji bova tudi letos plačala tečaj zumbe (itak je bil lani izveden prek zooma), pa sva se končno prvič uprla in ji rekla, da ne bova spet plačevala za njeno izgubljanje teže. Bila je užaljena.

Vprašam se – a sva midva sploh normalna?  Otroku sva nudila in še nudiva  vse dobro – in nazaj od 25-letnice dobivava jezo, gnev, bes. ..

Zadnjič sva zahtevala pogovor. Predočila sva ji, da pričakujeva, da se v prvih mesecih drugega leta odseli na svoje (ni važno kam, lahko v najem – sama ali z drugimi) in da letos odda magistrsko nalogo.

Zasluživa si mirno življenje, ona pa naj na svojem preizkusi, kaj življenje sploh je.

Precej na tleh sva, oba. V zadnjih dveh letih sva veliko prebrala o psihičnih motnjah, o osebnostnih težavah, o tem, kako naj bi funkcionirala družina. Res nisva popolna, nikakor pa ne najslabša.

Kako pa se držite drugi starši odraslih otrok, ki se kar ne spokajo od doma in vam samo solijo pamet?

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Moji odrasli sinovi se studirajo in so doma, imajo ambicije po osamosvojitvi, a jim negotova financna situacija tega ne dopusca, delajo namrec se preko studenta, zasluzijo lepo, a za studente vemo, da so z danes na jutri, poleg tega pa se vsa ta zapiranja…

No,ampak za svoje potrebe si sami kupijo, ce hocejo jest bio, natur in oh in sploh ne vem kaj, kupijo sami.

Doma imajo sobo, hladilnik, kopalnico, elektriko in ogrevanje, dokler bodo hoteli, ni problema, za ostalo pa naj poskrbijo sami.

Noben stars ni popoln in vsi starsi delamo napake, a pri 25ih je cas, da ti mladi odrasli ljudje sami pri sebi in s sabo popravljajo nase napake, enako kot smo mi popravljali napake nasih starsev.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Tvoja hčerka je tipičen primer otroka, ki je bil navajen živeti v vati, obvarovan vsega, v izobilju.. Nudili ste ji vse, v vsem ste ji ustregli. Deklica sploh ne ve, kaj je življenje, pojma nima, kaj vse preživljajo eni ljudje, tudi njeni vrstniki.  in Skratka ima polno rit vsega, njena bolezen je povezana z njenimi kapricami. Čas je, da odraste, se osamosvoji in se spoprime z življenjem.

Naredili ste vse, kar ste zmogli, še več, nimate si kaj očitati.

Življenje je njeno, vi ga ne morete živeti namesto nje. Verjamem pa vam, da vam je zelo težko.

Ne vem kakšne otroke imate to.

Moj sin je pri dvajsetih kupil stanovanje, študiral,  ima službo, avto…

Jaz sem šla od doma pri 18 letih.

Jah, odvisno od vzgoje.

Za sebe trdim da sem v družini najslabši oče na svetu za to ,ker vsakemu tadomačemu rit odnašam in vse naredim kar je potrebno.

Bravo za vas. Pri dvajsetih študirati (verjetno 2. Letnik pri rednem študiju) imeti vsaj 100.000 eur za stanovanje in avto in vse življenske stroške -svaka čast.   S čim pa toliko zasluži?

Z delom!!!

Katerim delom, da ga lahko priporočim svojima otrokoma.

Na žalost tudi jaz zelo razumem to žensko-mater, saj tudi jaz živim s sinom, ki je odrasel, končal srednjo poklicno šolo in nič ne kaže, da se bo zaposlil ali odšel na svoje.

Strašno komplicira za vsako stvar, se vtika v zadeve, ki naj ne bi bile pravilno narejene, mi pač naredimo kot zmoremo, popravlja “napake” tako, da potem samo iščemo zadeve, kaj jih je pospravil. Ne dovoli nam našega mnenja, vse je prav tako kot misli on, vendar to njegovo razmišljanje ga nikamor ne pripelje.

Hudo je tako živeti in postajam živčna, nerazsodna in sploh nisem več jaz, to je pravcato trpljenje in nesposobnost obvladovanja situacije.

Saj tudi meni očitajo, da sem mu preveč popuščala, zlasti mož, vendar ni bilo tako, poskušala sem ga spodbujati, a vidim, da gre vse v neko smer, kjer ni nobene perspektive.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Tudi jaz vas zelo razumem, imam 26 letnico, dela, naredila fax, a zelo pametna za vse.

Ne predstavljam si bodočnosti z njo, rada bi bila sama z mojim partnerjem,  sva enostavna, ne komplicirava nikjer.

Ah, ti otroci….grdo rečeno, rad jih imaš, pa unićujejo živce…

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Jaz bi glede na to, kar je napisano, rekla, da sta naredila prav. Bi pa tudi rekla, da je potrebno večkrat poudariti duševno bolni ženski kot je vaša hčerka, da ji bosta stala ob strani, ko bo pomoč potrebovala. Pri odvisnostih kot je anoreksija, je včasih celo zelo dobro, če gre otrok od doma, ker ga domače okolje omejuje pri procesu zdravljenja. Včasih je pa nujna možnost in celo korak na poti ozdravitve.

Mogoče bi predlagala še kakšno uro ali dve svetovanja pri Introspe ktri. Sem pred časom brala o tem koliko starši prispevajo k tej  bolezni in se mi je zdelo smiselno napisano.

Držim pesti za vajino hčerko, da bo “zmagala”, vajin odnos pa tudi, da se postavi na prave temelje in da zaživita veliko bolj mirno življenje. Je pa tako, v takšnih trenutkih se vidi kako trdna je kakšna družina. Če ste ostala skupaj, verjemi, že ni na tako majavih temeljih.

Katerim? In vse tiho je bilo.

Stavim, da so vse te puncare kronicno samaske in bi jim pogled na svet spremenil en dober saj veste kaj.

Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.  

Portal je postal eden izmed najbolj obiskanih platform na slovenskem prostoru, ki mesečno doseže 1 milijon uporabnikov. Strokovnjaki podajajo strokovne in neodvisne informacije na 200 različnih forumih. Naš cilj je postati največji, neodvisni in nevtralni portal, ki nudi informacije katere temeljijo na preverjenih dejstvih. Portal želi v ospredje postaviti vsebino, ki bo dovolj razumljiva za laičnega poznavalca ter na ta način zagotoviti, da imajo uporabniki, bolniki preverjene informacije s katerimi si ustvarja širšo sliko o svojem zdravstvenem stanju.Over.Net predstavlja enega prvih slovenskih portalov, ki svojim uporabnikom že devetnajsto leto ponuja informacije, mnenja in odgovore o zdravju, simptomih bolezni, zdravilih, prehrani, gibanju ter o vsakodnevnih temah, ki jih uporabniki sprožajo na javnomnenjskem forumu.

Zelo dobro poznam tvojo situacijo in če bosta s partnerjem hotela mir, bosta morala še kar nekaj “postoriti”. Mogoče se direktno sliši, a verjemi mi, da imam sama podoben ali celo enak problem z mojo hčerjo.

Jaz menim, da tvoja hči zavaja tako vaju, kot psihoterapevta. Dvomim, da tale psihoterapevt pozna zgodbo iz vajine strani. In ne, tvoja hči ni empatična, prvo si to dopovej. Tako kot sem si morala sama glede moje hčere. Nekdo, ki te travmira za vsako figo ni prav nič empatičen, daleč od tega. Sicer nisem psiholog/psihiater, a sem prebrala ogromno literature na to temo.

Bom pa kar direktno povedala, tvoja hčer trpi za eno izmed osebnostnih motenj (najbrž mejno ali narcistično). In tu tiči ves problem, vsa ta nepotrebna drama, življenje s takšnih človekom je mučno. Verjemita mi na besedo. Vajina hči ni več otrok ampak odrasla oseba. In vidva imata pravico do svobodnega življenja.

Najina hči ima sicer diagnosticirano mejno osebnostno motnjo in to leta prepozno. Sedaj jih ima 32. Psihično je uničila mene, mojega moža, dva njena bivša partnerja in kar nekaj prijateljev. Včasih se mi je smilila. Danes pa gledam realno sliko. In to je, da ima najina hči psihično motnjo. Prvo je potrebno to sprejet.

Kar je drugo, je potrebno pri takšnih ljudeh je, da je obvezno potrebno postaviti meje, do kje bosta takšni osebi pustila, da gre. Če meje ni, bosta vedno izgubila vidva in to na psihičnem zdravju.

Tretje, obvezno si poiščita terapevta za osebnostne motnje (dejansko jih je kar težko dobiti v Sloveniji) in povejta vajino plat zgodbe. Ugotoviti bosta morala tudi, kaj je bil vzrok, da je vse to sprožilo pri vajini hčeri. Pri najini hčeri je to genetsko, saj imamo v družini zgodovino težav s psiho.

In za konec še enkrat poudarjam. Naj se vama ne smili. Vem kako vama je, ker sem jaz ista. Morala bosta določiti točne meje, do kje lahko vaša hči gre, drugače se vse to ne bo končalo. Najino hči smo spravili vsaj do tega stanja, da živi na svojem in ima (redno) službo. Z njenimi čustvenimi valovanji in izbruhi jeze pa neprimerno bolje spopadamo, kakor smo se še 5 let nazaj.

tale tazadnja ima kar prav. Vzgojila sta osebnostno moteno hčer, to je vir vseh njenih težav. Sedaj si res poiščita pomoč, da bosta lahko živela nekako. V glavnem pa to nima veze z genetiko, ampak z vzgojo. Zelo težko je vzgojiti edinca, ki ne bo resno moten.

Zdiš se zelo razumna in pronicljiva ženska, avtorica, verjamem, da si naredila vse, kar si lahko za svojo hčer. Jaz sem terapevtka, sicer ne klasične sorte, imam ogromno opravka z ljudmi. Ne delam si reklame ali kaj podobnega, ne bom puščala tu svojih kontaktov, ničesar, povem samo, da imam izkušnje z ljudmi.

Moj pogled na te stvari je, da se zdravljenje otrok začne pri starših – ne v smislu prepoznavanja, kaj vse so starši naredili ali opustili. Ta pozicija, da kako je za vsakršno otrokovo stališče in počutje kriv oz. odgovoren starš, meni ni sprejemljiva in je tudi ne spodbujam pri delu z ljudmi. Vendar ko starši naletijo na problem pri otroku, je prva stvar, da se morajo začeti zdraviti starši sami. Konkretno to pomeni, da bi bilo dobro, da greš v psihoterapijo ti sama. Vem, da to zveni morda nenavadno, ker terapijo povezujemo s tem, da je ‘s človekom nekaj narobe’. Vendar ni temu tako. Terapija samo pomeni ozaveščanje in predelavo psihičnih vsebin – kar v tem primeru zlasti potrebuješ ti in tudi tvoj mož. Ampak zdaj smo pri tebi. Če ne drugega, si poišči podporo zato, da boš lažje zdržala pritisk svoje hčere. In zelo velikokrat se potem, ko mati predela SVOJA občutja, SVOJE konfliktne situacije – ki se jih morda niti ne zaveda – otrok čudežno spremeni.

Ko starši naletijo na težave pri otroku, to zrcali nek njihov lasten odnos do sebe, do drugih, do življenja. Problem je sprojiciran na otroka, vendar se lahko skriva v nezavednem od starša. Ker je otrok s staršem nezavedno povezan, lahko začne izvajati dejanja, ki so v resnici odraz strahov, negotovosti in celo besa in jeze od staršev, še zlasti če je otrok takšne narave, ki je nagnjena k temu, da globoko doživlja probleme – kot sama opisuješ hčerkin karakter. Zase praviš, da si sangvinik –  morda se ti sama z določenimi situacijami nočeš spoprijemati in jih pometeš pod preprogo. S tem ne mislim težav pri hčerki, ampak z lastnimi občutji in krizami, s svojim obupom, jezo, žalostjo, besom…vse to obstaja v vsakem od nas.

Pri takšnih situacijah se nato na prvi pogled zdi, da je problem v otroku. Vendar ni, vsaj ne docela. Problem lahko obstaja v partnerstvu med staršema, v konfliktnih občutjih, ki jih ima starš do svoje primarne družine, v jezi starša, ker se sam mogoče ni izrazil, kot bi želel…nešteto je možnosti. To so kot nekakšni ‘žepi’, ‘čepi’, ki obstajajo znotraj psihe v družini – začnejo se pa nekje izražati in zelo velikokrat pri otroku. Potem je seveda ves fokus na ‘problematičnem članu družine’, ki je nosilec vseh težav. Družina misli, da če tega ‘pacienta’ ne bi bilo, bi bili vsi srečni. Pa ni temu tako, še zdaleč ne.  Problem bi se kazal potem nekje drugje. Za zdravljenje je potrebno videti, da dozdevni pacient sploh morda ni ta pravi pacient. Pa s tem ne mislim nič slabega, v smislu obsojanja. Pacienti smo tako vsi:) Samo vprašanje je, koliko to raziščemo.

Torej, moj konkreten predlog je, daj pozornost dol s hčere in se začni ukvarjat s sabo, s svojo psiho. Če najdeš sama kako terapijo, nekoga, ki je v podporo, da sebe raziščeš, bo še najbolje. Tvoj um se mora prenehati toliko ukvarjati s hčerko in se usmeriti na TVOJA občutja.  Sedaj je vse sprojicirano na hčerko, ki je edina ‘dramatičarka’ v družini – vendar vprašanje, če so to res samo njene ‘drame’. Edini izhod in razrešitev je, da starš začne soočati s tem, kaj čuti on, ne samo v smislu do hčerke, ampak do sebe, do drugih, do življenja nasploh.

Poišči si pomoč in podporo in vse se bo začelo odvijati, kot je treba. Srečno

Zaključevanje študija je za marsikoga težavno obdobje, saj običajno redkokoga čaka zaposlitev. Zaradi tega je marsikoga strah, kako bo potem, kako se bo znašel v življenju … Hčerki – sploh če je psihično nestabilna in občutljiva – stojta ob strani v tem obdobju. Pri 25-ih verjetno niti nima nekih financ, da bi živela na svojem, vidva pa sta jo načeloma dolžna preživljati, dokler se šola. Lahko jo čaka še nekaj let brezposlenosti ali občasnih zaposlitev, nadomeščanj, preizkusnih dob itd., preden bo našla v redu službo ter si s tem omogočila tudi finančno samostojnost.

Žal mi je, da je prišlo tako daleč, da sta jo dobesedno spodila od hiše: to nikakor na vaše odnose ne bo dobro vplivalo ne zdaj ne v prihodnosti in zamerila vama bo za vse življenje. Hkrati pa sta ji s tem pokazala, da so določene situacije brezupne: da ko ne moreš več, je rešitev samo rez, beg iz dane situacije. Zelo slaba šola za življenje.

Na vajinem mestu bi se ji opravičila, povedala, da vama je žal, da sta tako reagirala, a da sta enostavno utrujena od skrbi zanjo. Povejta ji, da jo imata rada in da ji bosta vedno stala ob strani in da ji ni treba oditi od doma oziroma je tam vedno prostor zanjo. Če bo ostala doma, pa počasi spreminjata svoj odnos do nje: ne jemljita jo več kot otroka, za katerega je treba poskrbeti, ampak kot odraslo žensko, s katero živita.

Do sedaj sta ji namreč dajala potuho, da se ima čas ukvarjati samo sama s sabo, kar nanjo ne vpliva najbolje – nekako mora ven iz tega, se soočiti z realnostjo, a ni treba, da je ta prehod tako grob, kot sta si zamislila vidva.

Kljub temu pa to ne pomeni, da morata upoštevati vse njene muhe in ji plačevati vse, kar si izmisli. Tečaje naj si plačuje sama, enako tudi vso hrano, ki je vidva ne jesta, pa tudi oblačila, izlete, kavice itd. naj si plačuje sama. Če ji to pri njenih letih še ni samoumevno, jo bosta morala postopoma navaditi na to. Če odpre hladilnik in se zmrduje nad njegovo vsebino, se ji lepo opravičita, da tega in tega pač vidva ne kupujeta, če pa želi, si pa lahko vedno ona kaj kupi po svojih željah. To, kaj je in kaj ne, ni več vajina skrb – žal se bo morala s svojim odnosom do hrane soočiti sama, pri vas doma ali ko bo enkrat na svojem. Če nima svojega vira zaslužka ali štipendije, se dogovorite za fiksen znesek žepnine – povejta ji, da si iz tega lahko financira zumbo, dodatno hrano, karkoli pač želi. Ta znesek naj ne bo previsok, torej se bo morala naučiti pametno razpolagati s svojim denarjem, premisliti, ali nekaj res potrebuje ali ne.