Zakaj se reče “odnosi z javnostmi” in ne “z javnostjo?

To me že od nekdaj zanima…če mi zna kdo razložiti.

Hvala.

Ker razni vladni prestrašenci, ki to frazo uporabljajo, živijo v nekem svojem svetu, daleč od reale. Imaš javnost, ki jim nekaj pomeni- razni elitniki, potem imaš javnost, za katero jim dol visi do naslednjih volitev, potem imaš javnost, ki je popolnoma nepomembna- tisti, ki ne hodijo na volitev in javnost, ki se je bojijo- tisti, ki bi jih radi utišali. Pa še kakšna bi se našla.

Saj se je dolga leta tako govorilo: SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTJO ali Oddelek za odnose z javnostjo.

Potem pa ne vem, kateri hudič je pičil naše vrle gramatike, da so izumili frazo ODNOSI Z JAVNOSTMI. Teh javnosti je očitno več al kaj. Eh, eni pač morajo nekaj delat, čeprav je to popravljanje slovenskih besednih izrazov ali izumljanje nove slovnice… pomembno delo pač.

Ja, ko nekdo potrebuje PR je to dober znak, da nekomu ne gre laganje od rok, oz da je globoko v riti, pa ne upa priznat javnosti.

Svaka čast za razlago

V solo bi hodil in bi vedel.

Odnosi z javnostmi, odnosi z javnostjo ali »stiki z javnostjo«

Razlika med terminom, ki se je v Sloveniji uveljavil v polpretekli zgodovini – »stiki z javnostjo« – ni samo formalne narave, temveč tudi etimološke in semantične. Stiki so namreč vedno nenačrtovani, enkratni in občasni dogodki, odnosi pa so načrtne, stalne, dalj časa trajajoče in ponavljajoče aktivnosti. Pri odnosih z javnostmi komuniciramo torej stalno, s številnimi in različnimi skupinami z jasno definiranimi in določenimi cilji ter strategijami za doseganje ciljev. Ne glede na morebitno lektorsko pripombo češ, da je beseda »javnost« v slovenskem jeziku že množični samostalnik, jo slovenska komunikološka stroka uporablja v množini – »javnosti«.[4] S tako uporabo besede »javnost« se želi posebej poudariti, da imamo opravka z različnimi interesnimi ali ciljnimi skupinami, saj ljudje nismo homogena skupina z enakimi interesi, potrebami in prizadevanji. V odvisnosti od interesov in ciljev, ki jih želimo doseči, se približujemo eni ali drugi skupini. Hkrati smo torej lahko sestavni del več različnih javnosti, ki se oblikujejo okoli problemov.

Vir razlage:

( https://sl.wikipedia.org/wiki/Odnosi_z_javnostmi )

@wd40a pa še enkrat svaka čast za pravilno obrazložitev

Gre pa pri wikipediji večkrat za floskule in dokaj butaste razlage lahko celo lažne.

Npr že za stike, ki naj ne bi bili nikoli načrtovani to seveda ni res. Stik je seveda lahko načrtovan in planiran. Tako, da kdo piše razlage in kako jih piše je vseeno dobro samo razlago tudi s svojim umom preveriti.

Da, javnosti je več.

Meni je sicer tudi smešno, ko rečejo z javnostmi.

Ampak so nam enkrat razložili, da so različne javnosti. Recimo, da želimo narediti neko cesto čez neko območje, imamo zraven več različnih javnosti: kmete (lastnike zemljišč), naravovarstvenike, vodovarstveniki, voznike, politike… pač različne skupine ljudi so različne javnosti.

Čeprav meni ne gre z jezika to odnosi z javnostmi, rečem z javnostjo.

ti sam praš;-)

Zato, ker država temelji na pravni fikciji, kot taka pa vse ločuje in počne segregacijo-delitev na to in ono. Vse kar je spreminja v pravno fikcijo in registrira opaženo in kar je v temelj pravne fikcije. Bistvo, da lahko to ureja in trži ter ima oblast nad tem.

Čas je da se prebudite in prenehate biti stvari. Kajti država ne bo odnehala, tisti, ki pa se bodo borili za svoj obstanek v živem bitju pa jim boste naproti pri svobodi.