4. razred nemščina

je obvezna? če ni ste jih vpisali

Ni obvezna. Je izbirni predmet poleg dodatne likovne, športne, tehnike ali računalništva

Je izbirni predmet, šola pa navadno zagotovi vsaj dva. Je pa treba vedeti, da so tudi pri njem ocene (je čisto izenačen z ostalimi predmeti).

Sem mnenja, da če ni obvezno in če otrok tega izrecno ne želi, ne izbiram nekih dodatnih obveznosti.

Angleščina je danes mus. Vsak jo obvlada. Dodaten jezik pa je velik plus. Sploh če se ga obvlada aktivno in ne samo pasivno, kot povečini. Sploh slovenski trg je močno vezan na nemškega. Če bo otrok začel z nemščino v 4. razredu je velika šansa, da jo bo potem aktivno obvladal. Vsekakor jih vpišite. Likovni in športa to je pa neka zajebancija od katere v življenju skorajda ni kruha. Tehnika in računalništva sta bistveno bolj pomembna.

Ah kje pa. Ni bistvena dolžina učenja, bolj je motivacija in nadarjenost. Pa gledanje filmov, tv-ja, Youtube v tistem jeziku – s tem se 100× več načiš kot pa pri enem predmetu v četrtem razredu. Ravno tako se da jezika dobro naučiti tudi v gimanziji, kjer gre vse od začetka, vendar bolj intenzivno.

Se mi pa zdi, da tisti, ki sami ne znajo dobro in so antitalenti, najbolj zagovarjajo dolgo učenje jezikov. Pa so sami živ dokaz, da to na koncu nima veze z dejanskim znanjem.

kaj bi pa ti sploh rad, saj je vendar brezplačno!

Hm, kaj pa to, da otrok ni po nepotrebnem obremenjen? Že leta (od uvedbe devetletke, ki se je izrodila iz začetnih okvirov) se govori o preobremenjenosti otrok, o prenatrpanosti kurikulumov, snovi,… tukaj pa enim staršem možgani odpovejo? Halo, saj to ni en predmet, kjer pojejo pesmice in rišejo, ampak je čisto pravi predmet, kjer se preverja in ocenjuje, dela naloge – mislim, da je v četrtem dvakrat tedensko celo… Moj otrok je želel hoditi in je tudi hodil eno leto. Ima sicer smisel za jezike in mu ni bilo hudo, je bilo pa ogromno snovi in številni so dejansko imeli težave. Naslednje leto jih je ostalo samo ene par. Zakaj že bi obremenjeval otroka z dodatnim predmetom? Ker imaš starš frustracije, ker ne znaš jezika (pa bi se ga lahko učil tudi zdaj, če bi imel voljo)? Sori, mogoče je pa to samo tvoj otrok s tvojim pomanjkanjem talenta in volje? S tem, da je današnji obseg osnovnošolske snovi precej večji kot pa je bil v naših časih.

sori, mogoče pa tvoj otrok ni tak lenuh kot ti, danes otroci zmorejo veliko več kot tvoja generacija.

Sori, mogoče so pa nekateri otroci totalni antitalenti za jezike, kot njihovi starši, samo imajo to smolo, da starši rečujejo svoje frustracije skozi njih. Reality check manjka? 🙂

Lahko se na glavo postavljate, pa ne bo pomagalo – dolžina let učenja jezika ne vpliva na končno znanje.

Tudi ni problem zmožnosti, ampak dejstva, da ste tukaj nekateri starši skregani s svojo pametjo. Tulite kako je vsega preveč (dejansko je snov pri večini predmetov preobsežna), po drugi strani pa otroke vpisujete na vse mogoče. Malo se zamislite – bi tudi vi po opravljeni službi še delali domače naloge, se učili, hodili na dodatne aktivnosti? Super, potem se vpišite sami na tečaj tujega jezika – intenzivni. Bo dobro za vse – otrokom boste lahko pomagali in sami se boste končno naučili nekaj. Pa časa ne boste imeli za razmišljanje o neumnostih.

A vaši otroci pri izbiri dodatnih predmetov nimajo pa nobene besede? Se starši odločate o tem al kako?

Pri nas sta si otroka sama izbrala izbirni predmet.

Seveda imajo. Samo za razliko od nekaterih tukaj ne zdravim lastnih frustracij na otrokih.

Itak, če otrok želi in mu je pojasnjeno, da je potem to obveza in čisto resen predmet z ocenami, potem mu ne boš nasporotoval. Razen mogoče v ekstremnih primerih, ko bi otroci bili čisto povsod, pa je jasno, da je to preveč. Takšne otroke je tudi treba malo omejiti. Večine pa itak ne. 🙂

absolutno se sam odloča glede izbirnih predmetov. Tako je lani izbral računalništvo, letos pa nemščino (v petem razredu). Če bi rekel, da si izbirnih predmetov ne želi, jih ne bi imel.

Moj je hitro ugotovil, da bi to pomenilo samo dodatno delo in si ni izbral nobenega. Pa je drugače odličnjak. Dokler dela dobro vse tisto, kar je obvezno, je meni dovolj. 🙂

V četrtem razredu, gre za neobvezen izbirni predmet. Poučuje se tako kot ostali izbirni predmeti, torej so ocene.

Moj predlog je, da naj otrok izbere en predmet, ki ga veseli. Pri nas je bilo polno otrok vpisanih na nemščino samo za 1 leto. Ker so jo obiskovali zaradi ambicij staršev. V naslednjih letih so pa prevladovali vpisi v športni izbirni predmet. Večino otrok ima od tega predmeta bistveno več kot pa neko Nemščino. Se pa strinjam, da dolžina šolanja tujega jezika ne igra vloge v znanju jezika.

Moja otroka izbirne predmete izbirata sama. En je bolj na računalništvu in naravoslovju, drugi se pa še išče – 2 leti tehnike, 1 leto športa, zdaj bo pa nemščina. Je pa res, da ima posluh za jezike. Katere koli. Zaenkrat mu laufa angleščina in italijanščina. Nemško zna toliko, da se zna v tujini zmenit. Že kakšno leta pa preko interneta osvaja korejščino. Kot hobi.

Najprej disclaimer, preden me kdo obtoži, da zaradi lastnih frustracij pošiljam otroka na nemščino. Znam tri tuje jezike na zelo visokem nivoju, od tega je seveda eden nemščina, in v to trojico ne prištevam hrvaščine / srbščine / bosanščine, kjer se tudi tekoče sporazumevam.

Pri tujih jezikih (kot še pri marsičem, ampak morda je ravno tukaj najbolj očitno) se resnično pozna, kdaj otrok prične. Manjši kot so, večje spužvice so. Mi smo hčerko skozi igro in risanke začeli izpostavljati tujim jezikom že zelo zgodaj, predvsem nemščini. In tako jo je tudi vzljubila. Dvomim, da bi jo, če bi jo z jezikom soočili šele po koncu OŠ. In resnično verjamem, da je bila to odlična investicija, ki je nikoli nihče od nas ne bo obžaloval in bo glede na trenutno znanje do konca OŠ jezik tudi tekoče govorila. Kar je samo po sebi izjemna konkurenčna prednost, ne glede na to, za kakšno kariero se bo v nadaljevanju odločila.

No, jaz se pa ne strinjam s tabo. Ker učenje v šoli pač še ni nobena garancija, da bo otrok znal bolje. Praviš, da ste hčerko izpostavili jeziku skozi igro in risanke – to je tisto odločilno, ne pa šola in to, da se je začela učiti v četrtem razredu. Veliko več se bo otrok naučil skozi gledanje TV, YouTube kanalov, celo pri igranju igric kot pa v šoli. Kot je že napisano, pa zgleda potem pri nas tako, da je prvo leto veliko navala na nemščino, potem pa redko redko kdo še vztraja naprej. Žal je z uvedbo angleščine kot prvega tujega jezika znanje nemščine izredno nazadovalo. Sicer je res, da je angleščina danes pač prvi svetovni tuji jezik in da so bili tisti z nemščino v OŠ pravzaprav prikrajšani in zato potem prisiljeni se naučiti v štirih letih tisto, kar so še ostali v osmih, je pa znanje nemščine zato danes na določenih področjih bolj cenjeno. Uporabno brez angleščine pa res na redkih področjih. Angleščina je mus, ostalo je dodatek, bonus. Izbira nemščine v četrtem razredu pa v resnici nima nobenega omembe vrednega vpliva na kasnejše znanje oz. neznanje?