kako se prepirate s partnerjem?

je povišan glas,se zdirata ali govorita mirno,razumljivo?ste užaljeni,se jočete?

Kako ohranti mirne živce,da ne jočeš,če partner uporablja nesramno komunikacijo in želiš mirno povedati mnenje o tem področju o kateremu se prepirata?

Kako narediš,da posluša kaj imaš povedati in da ti ne reče,da si neumna frizerka?

??

Normalno skuhas kavo ali zvecer se vsedeta na teraso, balkon spijeta deci vina in se pogovorita o tezavi. S silo se ne resi ničesar.

Podobno.

Cim komunikacija ni normalna, jo ustavis in mirno poves, da se bosta pogovorila, ko bo spet v mejah. Do zaljivk ne sme niti priti, kaj sele, da po njih nadaljujes s pogovorom. Zmerjanje v tri krasne je neproduktivno in celo skodljivo.

Midva imava v primeru spora vsak svoj “kujavnik”, kamor se umakneva. Kaj on dela v svojem ne vem, jaz recimo v glavi preigram verzije argumentov in kontra argumentov, predvidim mozne kompromise, ugotovim do kje sem pripravljena popustiti in kje so absolutne meje. Plus spustim temperaturo za kakih deset do petnajst stopinj in se umirim. Potem nadaljujeva, tam kjer sva prej odnehala.

Se obnese.

Najrajsi sem sam. Tako vem, da nisem v slabi druzbi.

Ne verjamem, da obstajajo ljudje, ki nikoli ne povišajo glasu in nikoli ne izustijo žaljivke med prepirom s partnerjem.

Odvisno za kaj se gre. Ce je malenkost je v 2 minutah konec krega. Ce je bolj resno lahko traja vec ur. Midva se znava skregat ornk, so tud grde besede in razbojnistvo-on , jaz nisem razbojnik.

Ce te zali, ga uzali nazaj, zelo simpl v bistvu.

Narobe, tako se ne resi nic samo dodatna provokacija, ki dviguje prtisk, sploh pri moskem spolu.

Enostavno, ko dvigne glas nastane tišina.

Saj ti ni treba verjeti. Vsak ima tisto, kar sprejme oz dovoli.

Malo morgen. Kdor zali mene, ga zalim nazaj, pa ce je sam sveti peter, ki nosi kljuce od nebeskih vrat. Zato so pa objokane, ker se jim pustijo in se jih bojijo.

Ni povišanih glasov, ni žaljivk – ker si tega nihče od naju ne dovoli.

Argumenti in veliko poslušanja – in strinjanje, da včasih ni nujno, da imava skupno stališče. Določene teme lahko ostanejo pri tem da se strinjava, da se ne strinjava.

Kadar je treba se pač trudiva doseči skupno stališče oz vsaj nek napredek do dogovora. Ponavadi gre.

Tisti povišani glasovi so samo znak frustracije, ki potem sproži še bolj čustvene odzive… in gre bolj za sproščanje napetosti, kot pogovor s ciljem. Za sproščanje napetosti pa obstajajo veliko boljši načini, ki ne podirajo mostov do partnerja – in midva oba raje uporabljava te načine kot zmerljivke. Ker pri slednjih nikdar ne veš kje je meja.

In če partner uporablja žalitve in »ad hominem« oznake (npr neumna frizerka) – in te to moti – verjetno ni pravi za resnega partnerja. Seveda, če si že povedala, da tega ne dopuščaš. Ker za tem moraš pa resno stati z vsem svojim obstojem; če rečeš da ne dovoliš – in se ponovi – je treba isti trenutek spakirati. Mogoče lahko dopustiš EN SAM prestopek, a če se ponovi – adijo.

Lepa beseda lepo mesto najde.

Prerekati se je neumno. Zivljenje je prekratko.

Srecno