8 letnik trenira nogomet

Zanima me mnenje. Sin, 8 let trenira nogomet vendar pravi da je zanj zelo naporno. Trening je 1,5 ure in sem mnenja, da mu taka aktivnost 3x na teden ne more škoditi. Je zdrav, normalne postave samo verjetno malo izven kondicije. Ste kdaj dvomili, da je nogomet primeren za vašega otroka? Sem edina, ki paničari?

Nikjer nikogar??!

Ocitno mu ni do tega. Ne sili ga prevec v nekaj, do cesar mu ni. To je najslabse, kar lahko naredis. Niso vsi rojeni za nogomet?

pogovori se z njim odkrito, na lep način ga povprašaj, ali rad igra nogomet, so mu všeč treningi, kaj bi spremenil ipd.

Dandanes je pomemben pogovor. Jaz razmišljam zdaj kaj in kako bi spremenila na podlagi svoje izkušnje kot otrok. Mene so “silili” z glasbeno šolo, ko sem hotela obupat, ampak jbg. Ni mi bilo prijetno, tudi verbalno nasilje prenašala s strani prfoksa za nauk o teoriji, katastrofa. Ampak zdej je, kar je.

Potrebno se je pogovarjati, ponovno poudarjam. Ne si zatiskat oči, vsak ima le eno življenje. Ima še možnost kak drug šport probat, če bi raje…

Ce ni zdravstenega razloga za njegovo izjavo, je vse v njegovi glavi. Odvisn tudi kako ste kot druzina…enim je npr nogomet oz trening edini izhod iz stanovanja/hise, poleg sole, drugace so zaprti med 4 stenami in to vsi druzinski clani in normalno je potem se tezje it in sodelovat. Vi sina opazujte, ce lahko med treningom oz se bolje skriti, da vas ne opazi, veckrat poizvejte pri trenerju o njegovem sodelovanju pri treningih in sele cez par poizvedovanj seznanite s svojo skrbjo, zato ne bo mogel prilagoditi odgovorov, ker dons je vsega.

Se je za nogomet sam odlocil, ima rad zogo in gibanje ali ne? Je bila to bolj vasa zelja, da ga spravite v pogon? Vzrokov je ogromno.

Pri hceri v skupini smo vsi vedeli da ena deklica trpi na treningih, motila treninge z nezainteresiranostjo, sama rekla da tega ne mara ne zeli, a mama pa trenerki da kdaj bo njej otrok na tekmah za drzavca….in ja nogomet je naporen, in ce pogledas 3x teden plus obveznosti za solo, ki se bodo vsako leto stopnjevale,…ce ni zelje v otroku. Ali je mogoce drug problem, se ne ujame s trenerjem, z ekipo, so kaka ponizevanja, je od zacetka normalno sodeloval in na lepem mu ni vec?

Bravo! Super odgovor! Sva se pogovorila in ukinjava nogomet, ker mu je v breme. Ponosna sem nase, da nisem ena od teh, ki silijo. Šla sva probat in ni to to… Nič zato?

če mu je prenaporno pa naj trenira 2x na teden. Ima še čas.

če bi bilo o tvoje, bi verjetno vsi igrali igrice na pc-jih

Če sami pokažejo interes, jih vpišite na treninge in jim pomagajte. V nasprotnem primeru bo revolt in kontra učinek. Popustili bodo tudi v šoli. Pogovorite se z njimi in jih vprašajte, kaj si oni želijo in ne kar si vi želite.

A samo nogomet ima na izbiro? Naj si sam izbere šport, seveda v okviru realnih možnosti.

Tudi moj sin se je odločil, da ne želi več na nigomet. Pravi, da so mu preveč naporni treninigi isto 3x/teden po 1,5 uro. Sem mu dovolila, da neha. Mi je pa žal ampak ne zaradi samega nogometa, zaradi gibanja.

Treningi so zelo naporni, kot bi želeli vsi proizvajati nove Messije in Ronalde, a žal ni tako. Velika večina bo zaradi pritiska in napora, stresa ki ga doživljajo med treningi in tekmami enostavno opustila šport še preden pride do članske ekipe. Klubi bi zato morali razmišljati bolj v smeri kako otrokom približati šport skozi igro, da ga vzljubijo in gradijo postopoma, skozi rekreacijo, dejansko trenirati pa šele v mladinski ekipi in kasneje, ko se otrok zna sam odločiti koliko mu je to pomembno. Pri 8 ga zanima samo igra s prijatelji. Večina staršev vpisuje iz podobnih bolnih razlogov otroke v različne športe, pritiskajo direktno in indirektno na njih, da se bodo lahko ponosno hvalisali na plečih svojih otrok. Otroci to prevzamejo kot njihovo odgovornost, kar vodi v že omenjen odpor do same aktivnosti.

Namesto, da ima celo življenje “prijatelja” v športu, ga zasovraži in potem se sprašujejo zakaj se otroci ne gibajo 🙂 Dajte jim možnost, da NE POSTANEJO prvaki, da se od njih pričakuje le zabava, igra, druženje in ne rezultati, da je pomembno sodelovanje in ne zmaga, pa boste hitro dobili več zadovoljnih malih športnikov, tako pa… srečno pri reševanju travm iz otroštva čez 10 let 🙂

3 leta je bila stara punčka, ko so jo pripeljali k meni na treninge. Se preselili komplet družina v Ljubljano, da bo gradila kariero in imela več možnosti, saj jim jaz nisem nudila dovolj, ona je bila zmožna veliko več in bila posebno nadarjena po njihovem prepričanju. Zaman sem jim skušala razložiti, kar sedaj skušam vam, da tekmovanja uničujejo ljubezen do športa pri netekkovalnih ljudeh in večina disciplin sploh ne bi smela nikoli postati tekmovalna .. Ambiciozni starši so jo do njenega 20.leta pripeljali do tega, da je popolnoma izgorela končala v bolnici od vseh priprav, treningov in tekmovanj, poučevanja drugih, zasovražila disciplino in razvila anoreksijo, tesnobo in druge težave, ki jih bo težko odpravila, pridelala z leti vrsto poškodb, ki so se razvile v kronične težave, zato bo težko še kdaj delovala naprej v tej disciplini. Sesulo me je ko sem to izvedela. Klicali so me in spraševali za pomoč, rešitev. Rešitev je bila 17 let nazaj, spodbujati otroka v tem kar ga veseli in sploh ne razmišljati o tem, da mora otrok (čeprav zmore) profesijonalno trenirati kot odrasel.

Dovolite jim biti otroci, pustite jim igro in smeh. Samo taki otroci bodo na dolgi rok srečni in zadovoljni, vse ostalo bo ranjeno, poškodovano (psihično in fizično) in predvsem ostalo brez tistega varnega kotička, ki ga šport lahko nudi in kateri krepi naše zdravje, brez strasti, ki je gonilo človeka, brez užitka ob izvajanji dejavnosti, ki človeka veseli in anpolno z energijo. Ni vse v medaljah, pravzaprav ni prav nič v medaljah. Vam povem jaz, ki sem jih imela polne škatle in so končale na dinosu 🙂

Ok ne morem primerjat osnovnosolca z mano v 1.letniku srednje.

Meni ne bil pa trening fenomenalen, da me je ravno prav utrudil da sem potem doma hitro in ucinkovito naredila nalogo in se kaj ucila za naslednji dan.( ker sem znala dobesedno jajcat te popoldanske naloge in ucenje)  In to zelo na ekspress je bil po treningu red. Gibanje mi je ustrezalo in ucinkovitost pri ucenju/ nalogah. Pa se zvecer me je zazibalo v spanec. Meni je bilo tisto obdobje najlepse. Videla sem same koristi in pocutila sem se super, polna energije. ?

Saj se gre ravno za to. 8letnik in 15/16letnik. Oba pa po 1.5h treninga x 3 na teden plus tekme. Ta sistem je destruktiven za šport. Ne bodo vsi športniki, to pa ne pomeni, da ne rabijo vsi športa, ga pa še kako, pa ne le fizično, temveč predvsem psihično. Kar ti da šport, se ne moreš naučiti drugače kot s športom. Delati bi morali na rekreaciji, a kaj ko je ves svet v tej gonji za zmagami in medaljami, da ne vidijo bistva. No, potem pa imamo gimnastičarke, ki jim na OI poči film in pokažejo fakiča vsem. Kaj češ lepšega, kot razočarati vso to maso ljudi, trenerjev, staršev, publike, navijačev, in reči dost mam. Nisem robot. Jaz in moje dobro počutje na prvo mesto, ostalo pa če in ko bom želela. 🙂 Edino pravilno..

Pri teh letih bi morala biti bolj igra in spoznavanje športa, ter kondicija. Malo napora pa nobenemu ni škodilo. Naj spoznava različne športe.

Ni vse tako na izi v športu ,kot se vidi, govori. Eni športi zahtevajo več kondicije kot drugi in treningi so lahko   težki, boleči ( muskelfiber) itd.

Pravilno sta se odločila.  Če je bilo zdaj prenaporno za njega , pa naj poiskuzi ponovno, ko bo star 12,14 let, če bo šlo. Za rekreacijo pa je super že zdaj tudi hoja,tek….

Za otroka ne sme bit prenaporno 3x na teden se organizirano gibat, ce je to normalna rekreativna vadba. Treningi v klubih so odvisni od tega al je trener normalen ali ne, od ambicioznosti starsev, predvsem pa se prezgodaj zacne od otrok prevec pricakovat. In bit pri teh letih pod pritiskom cesarkoli je za otroka nepotrebno, predvsem pa skodljivo. Tudi je tolk sportov, da nekaj bo ze nasel. Se najlazje je, ce je to v soli, po pouku. Upam, da bo to normalno potekalo.

Jaz bi edin pri tem vztrajala, da si nek sport najde (ce ni sam zadosti aktiven oz vi vsi skupaj kot druzina).

Se popolnoma strinjam z zapisom. Bi pa dodala še to da je zelo težko otroka vpisat otroka v rekreativni šport. Ponudbe enostavno ni. Pa ne gre samo za nogomet.

Naj pač gre 2x na teden.  Zakaj pa ne?

Mislim, da je v tej starosti bolj pomembno da najdejo kaj jih veseli in nekaj delajo z veseljem kot da delajo ker je to staršem všeč.

Ne vem moj rad pleza, zelo navdušen. Ampak on uživa v tem 1x na teden, mu ni da bi hodil 2x. In kaj naj. Ostale dni počnemo kaj drugega. Ve da ima opcijo večkrat in da ko bo želel naj pove.

Ste ena od mnogih, ki svoje otroke silijo v nekaj česar ne marajo.