Skrbi me da se spreminjam v mojo mamo

Kot sem napisala v naslovu, skrbi da se spreminjam v mojo mamo. Moja mama je naporen človek, obseden z nadzorom in nergač. Včasih se zalotim, da tudi sama ponergam čez vse in vsakega, pa kontroliram partnerja pri vsakem opravilu, ki ga naredi pri hiši, prav tako to počne moja mama. Ni čudno, da je že tretjič ločena. Jaz si tega nikakor ne bi želela ampak kaj naj naredim, da ne bom popolnoma prevzela njenih navad in karakternih lastnosti. Rada bi se spravila v red preden mi uide mož.  To je tako močno, da dejansko ne vem kaj se je zgodilo, do takrat ko je napad nerganja ali nadzora že za mano. Sem mislila k psihoterapevtu, pa je to tako drag špas, da si ga trenutno ne morem privoščiti.

Ukrepaj! Ženske ste že tako precej svojim mamam podobne in če je mama težakinja in ti to veš, ukreni še predno tebe obnašanje pogoltne. Mogoče kakšne vaje z avtosugestijo.

Geni niso hec, zato seveda postajaš kot tvoja mama. Samo z zavestnim, premišljenim ravnanjem (dvakrat premisli, preden kaj rečeš) in veliko truda lahko kaj spremeniš.

že samo to, da si si to priznala, je del poti. Sama sebi moraš priznat, da imaš te in te napake ali negativne lastnosti.

Enkrat, ko jih boš ozavestila, torej dojela, da jih imaš, začneš samo sebe opazovati, pri katerih dejanjih, dejavnostih in besedah jih izražaš. Lahko si to tudi zapisuješ, pomaga pri ozaveščanju.

Ko boš to storila, si daj opomnik na telefon ,da ti piska, zvoni in te opomne, ali piši listke in si jih lepi po hiši: ne delaj tega, ne rešuje tako težavo, ne glej grdo, če tega ne naredi

bistvo je, da ozavestiš pri sebi, da to počneš in se naučiš prepoznat ta dejanja in besede. Potem, ko odpreš usta ali se zalotiš pri določenem dejanju, se pač obrneš in greš delat kaj drugega ali se prisiliš da utihneš ali poveš kaj drugega.

slišat je easy, vendar je to dolgotrajen proces in brez tvojega dela in truda ne bo ničesar, terapevt ali ne

Vse lahko storiš sama na sebi…ampak verjetno ne boš.

Pa koliko je tu slabih nasvetov in grdih komentarjev. Bom šla kar po vrsti

1. Vsi se staramo. Daleč od tega, da težaki ne obstajajo, s starostjo pride potrpežljivost in nepotrpežljivost. Verjetno ni tako tečna, da je 3x ločena, ker potem ne bi bila 3x poročena – veliko ljudi je na koruzi ali pa v slabih zvezah.

Če si tečna in ti gre na živce je lepo, da se trudiš biti “best self”, samo ni čisto vse na tebi.

*Če ti dec “uide” ker si tečna, pa ni kaj prida dec in naj ti ne bo žal zanj – tako kot naj ne bo žal eni, ki jo dec nosečo vara “ker rabi”.

*Malo je tudi od situacije odvisno: kako si tečna? Imaš slab dan v službi in ga nalajaš, da bi moral stene prepleskati, ker je komarja treščil? To je “bedno”. Po drugi strani, ti je v blatnih čevljih šel na sveže pomita tla, ki si jih cel dan ribala, tako kot že 100x prej in 100x enako in sta se že 100x zmenila, da se bo preobuval? Tole pa je malo drugače – tle nisi ti tečna ampak je on ?.

Teženje in nerganje ni vedno iz “niča” – pogosto je tudi iz stiske, ko isto malenkosti znova in znova ponavljaš brez rešitve na račun trmarjenja.

Ker je vsaka situacija unikat – reči 3x, potem pa se odloči ali sprejmeš ali rešiš. Npr. Ne mu 30x ponavljati “umazane štumfe daj v koš za perilo, ne puščaj jih po tleh” – reči mu 3x, potem se pa odloči ali je vreden, da ti za njim pospravljaš (in pač za njim pospravljaj), ali se odloči, da je njegova dolžnost in jih pusti na tleh, tla pomik tla okoli njegovih nogavic, če niso v košu jih ne operi… Ali pa tako kot gnili starši učijo 3letne otroke z igračami (in dobijo aplavz) – če se do jutra ne pospravi, gre v smeti.

Ti nosiš krivdo samo za svoj delež problema. Tvoj tip pa za svojega. Zdaj če je enkrat ali izjemoma se normalen človek ne gre na nož, če je pa ponavljajoči vzorec pa se sprejme ali situacijo spremeni. Najdi kompromis, ki je razumen – če on ne bi pobrisal prahu več kot 1x mesečno, ti pa zahtevaš, da se vsak drugi dan – najdita kompromis: ali ga sama vsak drugi dan briši, ali pa se dogovorita, da oba 1xtedensko ali 1x/14dni. Tvoja presoja in tvoja “računica”.

Noben tip nima zlatih genitalij, ki bi bile vredene nespodobnega ravnanja s teboj. Izbirajo bitke ali zaključi “vojno”, po lastni presoji.

P.s. ker se večina gre “gender wars” – enak princip velja za oba spola. Nihče nima zlatih genitalij, ki bi bile vredne grdega ravnanja z drugimi.

Tudi jaz sem pri 25-30 začela opažati, da se spreminjam v svojo mamo, ki sem jo sicer (po pravici) kritizirala zaradi teh istih stvari, ki sem jih začela delati tudi sama. Groza. Najbolj se zadeve začnejo poznati, ko si enkrat v odnosu, v partnerstvu, zakonu. Ker so odnosi tisti, ki nas definirajo.

Skratka, moja mati je imela navado (jo še ima), da se v konfliktu ali pa samo, če ni slišana, začne “mulati” – torej utihne (tudi za dlje časa) in se dela revo, ki se ji dogajajo največje krivice in se smili sama sebi. To je za drugega zelo naporno.

Jaz sem začela do mojega moža tako reagirati. Kar slabo mi je bilo, ampak je bilo “kot da ne zmorem, znam drugače”. Zaradi tega sva imela tudi še več konfliktov, ker seveda konflik ne moreš rešiti, če se drug noče pogovarjati in se smili sam sebi.

Skratka, ko sem ozavestila, da se dejansko spreminjam v svojo mamo, sem pri naslednji taki situaciji, sama sebe zavestno ustavila in čeprav je bilo v nasprotju z vsemi mojimi notranjimi hotenji (ker to je nezavedno, ki deluje v tebi) in ravnala drugače. Torej, da sem spregovorila (zelo težko) in nekaj rekla (npr. dajva se o tem pogovorit, kaj ti misliš, jaz tako mislim) in sprožila možnost pogovora z možem.

PO nekaj letih je bolje, čeprav je še vedno bitka vsakih znova. Ker je ta “osnovni vzorec vedenja” tako močno zapisan v meni, da ga težko zaobidem. Res smo produkti svojih staršev in to se nam vpiše v zadnjo celico.

Zakaj se trudim in grem preko sebe? Prvič zaradi najinega odnosa z možem, ker je bilo tisto res toksično iz moje strani. In drugih zaradi mojih otrok. Da bodo videli, da se da tudi drugače in da jim bom mogoče pustila “drug vtis” v njihovih celivah – upam.

Ti si se v redu, jaz se spreminjam v staro mamo po materini strani. :))

Stare mame so v redu 🙂

Največkrat je problem(moje mnenje), ker še sebi ne znate prisluhniti, niti zaupati…kako boste možu,fantu,…?

https://www.iskanja.si/izdali-smo-tudi/ciscenje-nereda-in-feng-sui.html

To so podedovani vzorci. Težko se boš čez to prebila sama. Poskusi dobiti napotnico za psihologa, saj ti dejansko tej vzorci kvarijo kvaliteto življenje.

https://www.iskanja.si/knjige/zivljenje-je-tvoje.html

Nabavi to knjigo. Moraš se reprogramirat. Sama s sabo sestavi nove stavke. Namesto, da kritiziraš moža reci: joj kolk je pa tole fajn. Ti si res super. Hvaležna sem, da si z mano. A greva na pivo ali sladolet. Kaj bi jedel? Kaj bi pil? Skratka naštudiraj nove stavke in se reprogramiraj.

Kaj ni to normalno, v koga drugega pa se boš. Punce se vse spremenite v svoje mame. Moški moramo gledati mamo od partnerke in dobili bomo točno sliko kaj nas čez nekaj let čaka.

Zato “normalne” ženske meni niso zanimive. Človek lahko veliko naredi na sebi, ampak večino je tega strah.

To se mora tvoj mož po glavi tolčt, da ni prej skopčal kaj se dogaja. Ha ha ha

Zavestno bos morala brzdati custva. Pristej do 10 preden odpres usta. Vzorec je treba zavestno prekinit vsakic. Vse dobro.

Tudi jaz sem se spreminjala v mojo mamo. Potem pa se je nekaj zgodilo in čez noč sem ZAČUTILA in ne samo spoznala in potem je bilo vse drugače in bolje.

Gre za pa težko izkušnjo in če je ne bi bilo, bi bila zdaj, pri 55 letih natančno taka kot moja mama.