moja prijateljica

Imam dolgoletno prijateljico, ki je nenadoma po izgubi moža v nesreči, ostala sama. Vedno bolj se opira name in mi pravi, da sem srečna, ker imam dobrega moža, ki izpolni vse moje želje, ki me razvaja in mi nudi varnost in pripadnost.

Pa sem se začela spraševat, kaj je to z mojo “prijateljico”. Že prej je hvalila mojega moža pred svojim, češ, kako je dober, varčen, pozoren, kar njen ni, sedaj pa kar tako masivno naklada o mojem dobrem možu, za katerega samo jaz vem, kaj vse mi je v življenju obljubljal in “požrl” z neprimernimi besedamiin obnašanjem.

SEm prav ljubosumna nanjo, naj opustim to “prjateljevanje”, ki je v veliki meri naklonjeno mojemu možu,  ali naj nadaljujem, saj mi je težko zanjo, ko je ostala sama.

Na čevelj oba.

Njo skenslaj, preden bo prepozno.  Obdrzi moza, nje se pa raje izogni.

Te razumem. Koliko časa pa je od smrti njenega moža?

Jaz bi jo enkrat, ko bi tako hvalila mojega  moža, direktno odgovorila, da ko ga tako hvali, izgleda kot da ga si zelo želi, boš videla njeno reakcijo in posledicno obnasanje, ce se ga bo potem hvalila. Potem bi z njo stike zmanjsala na minimum. Kaj pa tvoj mozek pravi na vse to?