Odnosi z moževimi starši
Pozdravljeni,
naj najprej povem, da sem sama kar prilagodljiva oseba. Bolj tiha, nekonfliktna. V določenih situacijah sem raje tiho, kot pa da bi kontrirala, čeprav je moje mnenje recimo drugačno. Pač se ne maram kregat.
Z možem sva nekaj mesecev po poroki živela z njegovimi starši. V prizidku, z ločenim vhodom, svojim gospodinjstvom. Mislila sem, da bo vse dobro funkcioniralo, da bova imela zasebnost, etc. Ne bom lagala, k nama res nista prihajala in vohljarila okoli, sta pa pričakovala, da bom jaz kar naprej obiskovala njiju in se ure in ure družila z njima. Moja služba je takšna, da mi omogoča malo več prostega časa dopoldan, zavoljo par ur dela popoldan. Dokler z možem nimava otrok, mi ta služba prav odgovarja. No, za tasta je ta služba ničvredna, po njegovem, bi se morala zaposliti v trgovini ali kjerkoli drugje.
Oba sta tipična negativca, ki zelo rada obrekujeta druge. Kadarkoli sem dopoldan prišla k njima, je bilo na sporedu obrekovanje. Meni je to tako zelo najedalo, grozno sem se počutila. Ob tem so sledile tudi razne pikre pripombe glede moje službe, glede mojih osebnih odločitev itd.
Najbolj se je začelo zapletati, ko sta začela “zahtevati” vnuka. Tast je šel celo tako daleč, da naju pošilja na umetno oploditev. Omenja mi ginekološke preglede, da jih zavračam … pa tudi če bi jih, to ni njegova stvar.
Ker sem začela zaradi konstantnih konfliktov, teženja čutiti odpor do druženja, nisem več zahajala k njima, kar je tudi narobe. Vedno sem bila prijazna, spoštljiva, in zdi se mi, da si takega odnosa nisem zaslužila. Od moža sem potem izvlekla še to, da je tast bil proti najini zvezi, prav tako naj bi me pred njim blatil, v smislu “bog ve koliko splavov je že imela”, saj sva z možem istih let (oba pod 30!).
Naj povem, da sva se z možem pred kratkim odselila. Mislila sem, da tega filma ne bom videla, ker je edinec … ampak sva šla. Počutim pa se še vedno grozno. V prsih me stiska, ko pomislim na to kakšne stvari nekdo govori o meni, po tem, ko sem bila vedno prijazna, pozitivna, pomagala sem pri stvareh, ki res niso v moji domeni …
Mož me sicer zagovarja, ampak je v hudem precepu. Starša sta mu celo življenje vbijala v glavo koliko sta naredila zanj, čemu vse sta se odrekla zanj, on pa ju je zdaj zapustil.
Jaz res ne vem kaj naj naredim. Počutim se res “za en drek”. Te besede bodo ostale z mano za vedno, tudi opravičilo (ki ga itak ni bilo, niti ga ne bo) ne bi izbrisalo teh grdih besed. 🙁 Vsakič ko pomislim na obisk, tudi samo kavo z njima v najinem stanovanju ali pri njima, me začne dušiti, srce mi razbija … prav anksiozna postanem. To me zelo žalosti, saj nočem biti jaz tista, ki je stopila med moža in njegove starše. Ne razumem pa tudi, kako lahko mož z njima ohranja normalen odnos, po tem, ko sta tako žalila mene. 🙁
Kaj mi sploh ostane? Ne bi rada končala na psihiatriji.
Ti poskrbi za tvoje dobro počutje in ne za dobro počutje tasta in tašče. Tako, kot se obnašata, kaže na psihično nasilje. Imaš srečo, da ti mož stoji ob strani. Ker sta te totalno uničila, raje ne hodi na obisk. Počakaj par let, da bo situacija znosnejša. Poznam nasilje in najbolje je, da se dokončno umakneš. Ponavadi traja kar dolgi čas, da pride žrtev nasilja spet v normalno stanje. Srečno
Zato lahko ohranja z njima normaln odnos ker sta njegova starša in ju pozna in ju sprejema skupaj z njunimi napakami. On naj vodi z njima svoj odnos, in vidva vodita svoj odnos in probajta to čimanj mešati, da ne bo prepirov.
Zaradi tistega bogve koliko splavov si imela pa tastu ne zameri ker je to rekel na začetku vajine zveze preden te je dobro spoznal. Pač to je nekaj kar reče kreten šovinističen zaostal, ker kaj a bi si sin mogu najti 18 letno devico? Sicer pa saj sta istih let in tudi če bi ti imela 20 splavov kaj te ma za obsojati, ker a sin ki je enako star in je imel prav toliko časa, da se je zabaval kot ti pa bi bil zato manj kurbir ker je pač moški in nemore zanositi?
Dokler te njun sin ne preživlja in zato ne trpi njegovo finančno stanje, res ne vem kaj se mata vtikati v tvojo službo. In jasno je, da če delaš popoldne da izkoristiš nekaj časa zase in za svoje stvari dopoldne, tako kot je pri večini ostalih ravno obratno. In brezobzirno je od njiju in popolnoma neuvidevno, da pričakujeta, da boš takrat visela z njima, kaj a tedva človeka nimata živlenja in zato toliko opravljata? Od snahe se pričakuje da te gdaj pa gdaj obišče, medtem ko od lastnih otrok se pa pričakuje bolj pogoste obiske glede na to da se gre za družino. Ni normalno od staršev da se prilepijo na partnerja od svojga otroka, ker s tem tudi škodijo partnerskim odnosom od svojih otrok.
Prestroga do njiju si edino glede opravlanja, pač nekateri se tako sporazumevajo. Sodeluj pri temu, edino pazi da to ne uporabijo proti tebi. Da ne bosta drugim govorila kaj si ti rekla o njih. Včasih se od opravljivcev celo kaj naučiš o človeški naravi. Detektivi so tako razrešili cele zapletene primere vse do umorov.
Preostane ti to, da se sprostiš in izdelaš sama sebe v zrelega človeka. Prvi odstavek tvojega pisanja najavlja takšne probleme, kot jih opisuješ.
Odpravi se k kakšnemu terapevtu ali v skupino za izdelavo lastne osebnosti, nauči se prepoznati in izražati svoje mnenje jasno in direktno – pa bo prišlo tudi to, da ta takšne stvari sploh ne bodo več zanimale, niti obremenjevale.
Tole z zaljenjem…
Vsi ste cudni.
Prvo starsi, ki zalijo sinovo izbranko.
Potem sin, ki to poslusa.
Na koncu pa se ti, ki si izbrala partnerja, katerga starsi te zalijo, on pa poslusa.
In, NE, ne mislim, da bi se moral sin skregati s starsu, nikakor, mislim, da do cesa takega soloh ne bi smelo priti, ce se vsi v druzini spostujejo!
Kaj mislis, kako bo tvoj moz spostoval tebe in vajine otrike, ce se tega doma ni naucil?
A nisi rekla, da sta se odselila? Da se ti z njima več ne dobivaš? Kaj te potem stiska in zakaj boš pristala na psihiatriji, ne razumem. Tvoj tip naj ju pa obiskuje, saj sta njegova starša, čeprav čudaška. Očitno sta nekaj prav pa le naredila, njega sta dobro vzgojila
Ti pa delaj na sebi, ker ni normalno, da se toliko sekiras zaradi starih dveh, ki ku niti ne videvas več.
Nori slovenceljni, kaj tukaj berem…..!
Nekateri se pač sporazumevajo tako, da opravljajo. Sodeluj pri tem avtorica………???
Da ste eni bolani u glavo tu gor, se ne potrjuje prvič, po vaših zapisanih besedah.
Avtorica. Življenje je tvoje. In sama veš, koliko boš sploh želela imeti stike s sta starima, ki imata grdo razmišljanje o tebi in očitno o vseh naokoli, če že praviš, da je pri njiju eno samo ljubo opravljanje….Jaz se tega ne bi šla. Ti pa razčisti pri sebi. Da pa tvoj tip, njun sin, ne odreagira na žaljenje, ki sta ga stara dva namenila tebi, je pa za mene tudi alarm!
Ali je ta tvoj tip skrljani mamin sinček, kot veliko mnogih po sloveniji….
Mene bi to zmotilo v tolikšni meri, da bi se vprašala, ali je on pravi človek, s katerim želim preživet svoje življenje. Za ta stara dva se niti ne bi toliko žrla. Skoda časa. Kaj si želiš v življenju in s kašnim človekom, pa je na tebi avtorica. Vse lepo ti želim v prihodnosti. Srečno!
Forum je zaprt za komentiranje.