Vprašanja na katera znanost ne more odgovoriti

Ne verjamem sicer v Boga, vendar pa so tukaj nekatera dejstva, na katera znanost ne more odgovoriti, in sicer:

– Kako je nastalo življenje?

– Zakaj je prišlo do velikega poka in nastanka vesolja?

– Kaj je bilo pred velikim pokom?

– Kaj se skriva onstran skrajnih meja vesolja?

ok znanost je samo plod človeškega naprezanja, človek pa tudi ni bohvekaj. Ni mi pa jasno, če znanost kljub vsemu trudu ne zna odgovoriti (smo pač omejena, končna bitja), zakaj bi potem morali verjeti nekim pravljičarjem, ki si izmišljujejo bolj preproste zgodbice, da jih tudi najbolj preprosti ljudje razumejo?

Ok, razumem. Res ne rabimo pravljičarjev in zgodbičarjev. So pač določene stvari, ki jih ne moremo razložiti. Ni treba, da vse vemo. Ni treba, da vtikamo nos povsod.

Znanost napreduje. Navadi se na to, da znanost nima vseh odgovorov. Ampak to ne more biti razlog, da se verjame v neumnosti in izmišljene zadeve.

A vera pa po tvojem na ta vprašanja zna ustrezno odgovorit?

Vera so pravljice za neumne, preproste ljudi

.

Zame je najbolj zanimiva vera “šamanizem”. Npr, v Rusiji se je šamanizem ohranil tam do koder krščanstvo ni prodrlo. Na šamanizem se gleda kot na vraževerje. Kjerkoli ste opazujte okolico, ljudi, itd. Tudi znanstvenik je opazovalec. Izhodiščni položaj iz katerega znanstvenik opazuje je znotraj znanstvenika.

Zanimiva vprašanja, ki pa so vsaj delno narobe postavljena, ker izhajajo iz naše človeške zaznave, ki pa je ukoreninjena v tem vesolju in času;

Poskusi se zavedati da:

– je zelo verjetno da življenje stalno nastaja naključno – in da je verjetno, da obstajajo oblike življenja, ki jih mi sploh ne bi prepoznali kot življenje.

To ni odgovor, pač pa samo zanimiv spremljevalni pomislek.

– podobno za Veliki pok. Ni (še) direktnega odgovora, je pa zanimiva možnost, da se to dogaja kar naprej in gre samo za manifestacijo energije oz energijskega potenciala v + in -. Govorim o masi in anti-masi (elektroni – pozitroni), energiji in temni energiji, ipd – kar se v medsebojni interakciji vse izniči.

– čas je imaginaren pojem, lasten (samo) našemu okolju – pa še tu je relativen. Ni nujno, da sploh obstaja kot univerzalno pravilo.

– vesolje po sedanji definiciji kaj to sploh je – nima meja. Torej ne more biti nič izven tega – oz zajema ves obstoj. Lahko pa, da samo v tej dimenziji – čeprav to potem razširi pojmovanje vesolja in prvotna definicija spet drži.

Res je veliko nepojasnjenega kljub razvoju človeka, ( tudi še skrivnosti o delovanju človeškega telesa, organov, duhovnosti, psihe, ne glede kako vrhunsko napreduje medicina….) napredku tehnologije…človek ne more igrati boga, prasilo, tisto nekaj višjega, imamo zemeljsko določenost, žal človeka nese pohlep, moč, materialnost, ego, uničevalnost…

Razumeti naravo, njen smisel, cikle…

Moram razočarati avtorico teme, da se odgovore na ta vprašanja dejansko vedno postavlja.

Sploh ta prvo, o nastanku življenja je že zelo dobro razrešeno. V osnovi gre za to, da se morja organskih molekul pojavijo sama od sebe, z rekombinacijo teh pa sčasoma najdemo strukturo, ki lahko sama sebe reproducira. To je življenje.

Glede ostalih pa kak članek iz astrofizike v roke dečva, pa bo! Vsako od tistih vprašanj ima odgovore in omejeni so zgolj v smislu da obstaja več možnih odgovorov , ki jih je potrebno raziskati.

Morja iz organskih molekul se pojavijo KAR SAMA OD SEBE?

Ja ampak iz česa? Kako je sploh prišlo do molekul? Kako in iz česa so nastale?

Kaj je bilo pred njimi? Če ni bilo nič, iz česa so potem lahko sploh nastale? Če je že kaj prej obstajalo iz česa je nastalo tisto?

Edino pošteno bi bilo, da lepo na vsa ta vprašanja odgovoriš z “ne vem” in si ne izmišljuješ odgovorov v obliki raznih bogov.

Dejansko za trdno vemo mikroskopsko malo, vse ostalo DOMNEVAMO.

In tudi tisto kar dejansko vemo, je lahko (tega še ne vemo dokončno) res in veljavno samo na našem omejenem prostoru.

V našem prostoru in z naše perspektive in iz naše sposobnosti dojemanja.

Česar ne razumem je vehemenca pri trditvah o “edini resnici”, pri čemer se blatantno zahteva da brezpogojno VERJAMEŠ neki x osebi, ki ti nekaj klamfa, če ne si pa sovražnik. Vse verske knjige so napisali LJUDJE.

Mi lahko kdo pove en sam razlog, zakaj verjeti točno tistim ljudem?

ADDAADDA še vedno čakam na odgovor!

In kako lahko potemtakem zanikaš obstoj boga če še odgovora na ta vprašanja ne veš?

ker je že čisto vse lepo razloženo, kako so te pravljice nastale.

O ostalih vprašanjih pa je tako, da človek kot začasno bitje, ki je omejeno s časom in prostorom, ne zmore znotraj teh omejitev dojeti zadev izven časa in prostora.

A kar sama iz sebe se pojavijo ?

Nastanejo iz nič ali kako ?

Bo treba kakšen osnovnošolski učbenik vzeti v roke, da ne boš tako pametovalo.

Citiral sem “addaadda”

Ja kako pa se ne vprašate od kod je nastal Bog? Kako je lahko kar nastal iz nič? A to vam je kar tako samoumevno? Veste koliko časa je moralo na Zemlji preteči, da se je pojavila in razvila kompleksna človeška zavest? Zdaj pa je naenkrat na začetku obstajal vsemogočni Bog sam od sebe? Pač treba je sprejeti dejstvo, da je mogoče Vesolje nastalo samo od sebe. Z vključevanjem Boga čisto nič ne rešiš. Že spet se sprašujej od kod pa je nastal Bog? Čudno vam je kako lahko molekula obstaja sama od sebe. Ni pa vam čudno od kod se je Bog vzel in kako lahko obstaja sam od sebe. Bog je ne potrebna komplikacija s katero ne odgovoriš na nič. Pač Vesolje obstaja samo od sebe.

Nepotrebna komplikacija so uglaunem religije, da ne govorimo na kakšnih absurdnih zapiskih iz primitivnih časov temeljijo.

Ja seveda na to pa ne bo znala odgovoriti. Misli, da si je vse pojasnila z znanostjo a pojasnila si ni nič ker se vedno nova vprašanja porajajo.

Pojem “bog” je plod človeškega uma. Nastal je v človeški glavi. Zato z vključevanjem boga rešiš sebe in praznino v sebi, ko iščeš odgovore ali se hočeš pogovoriti sam  s sabo. Zato je bog lahko vse ali pa nič, ker je plod subjekta.

Če pa dejansko obstaja nek stvarnik, pa lahko debatiramo v nedogled, ker dokazov nikoli ne bo.

To mi je jasno, da religije temeljijo na pravljicah.

Toda torej če zaradi svojih omejitev ne moremo dojeti zadev izven časa in prostora je zadaj lahko karkoli še bolj čudnega kot si lahko predstavljamo?

absolutno nepredstavljivo in preko zmožnosti naše domišljije.

Saj recimo, če pomislimo kakšen je mikro svet, ki je našemu očesu neviden….

Zagotovo vem samo to, da skoraj nič ne vem zagotovo.