Koliko vas je, ki veste, da vam televizija prinaša lažno realnost?

Koliko vas je takih, ki se zavedate, da televizija prinaša lažno realnost?

Televizija-tele-vizija.

Tele je na daljavo, vizija poslanstvo, perspektiva v prihodnost, pogled želene usmeritve, dosega,…

——————————

Torej, koliko vas je takih, ki doumete, kaj se preko televizije in širjenje vizij preko nje dogaja ljudem in zakaj ima neko moč v družbi, kjer družba preko nje povzema vizije za svoje in jih poskuša realizirati, živeti itd.?

————————————

Film. Moč televizije in navidezne resničnosti. Impakt, vpliv imaginarnega, neresničnega na dejansko, resnično, živo.

Ob gledanju filma,ki prikazuje trpljenje, ljudje, ki gledajo film in lažno trpljenje dejansko zajokajo ob filmu. Imaginarno, lažno, zaigrano v filmu povzroči procese v ljudski zavesti, telesu, umu, da človek, ki gleda lažno predstavo dejansko zajoka in potoči solzo.

Vsaka solza, vsako trpljenje, ki je dejansko, pusti v človeku svoj odtis. Ko je človek v trpljenju naj bo to psihološkega ali telesnega izvora je ob enem tako v telesnem, kot psihološkem trpljenju, saj je to dvoje vedno povezano med seboj. Če je prisotna telesna bolečina se seveda to odraža tudi na psihološko stanje človeka in obratno.

Torej, koliko vas je, ki ta dogajanja sploh opazite ali ste kdaj pomislili o njih na tak način?

Res misliš, da kdo tega ne ve?

Vedeti, da je film zaigran je nekaj drugega, kot zavedati se njegovega vpliva nate.

Zato ne sprašujem o temu, kdo ve, da je mnogo zaigranega, kar televizija prikazuje ampak sprašujem po zavedanju.

Glede na tvoje vprašanje je očitno, da vsaj pri tebi tega zavedanja v vsem kontekstu,ki sem ga opisal v odprtju tematike NI ali pa si premalo obširno doumel celoten otvoritveni zapis.

Jaz bi se prej vprašal, kdo tega ne ve…

Česa?

Lahko bolj detajlno poveš ,obrazložiš to kar bi se ti vprašal?

Človek, živiš v okolju kjer so najbolj gledani “resničnostni” šovi, najbolj brana knjiga sivih nekaj, najbolj brane strani/revije ala slovenske novice, najpogostejša tema pogovorov obrekovanje in primerjanje z drugimi…..se ti resno zdi možno da se ljudje zavedajo kaj to dela iz njih?

Upanje je vodilo k otvoritvi tematike, da obstaja vsak nekdo ali nekaj njih, ki se zavedajo.

Jaz sem že pred leti odstranila tv. Pa opažam da ni bilo dovolj. Da morem omejiti internet in kaj tu spremljam in menjati okolje/ljudi. Pa mi po pravici povedano ne gre najboljše…..

Tole bi se vprašal, če bi me res zanimalo, pa me ne. Domnevam, da je ljudem jasno, da je tv tv, realno življenje pa nekaj drugega.

Koliko vas je, ki ne veste, da vam televizija prinaša lažno realnost?

Tv gledam predvsem za zabavo in seveda da filmi vplivajo na nas na nek način. Tudi branje knjig vpliva na človeka. Temu smo v mojih časih rekli širjenje obzorij. Predvidevam, da je to vsem jasno. Mogoče pa se motim. Pač ta tema mi je nezanimiva, ker mi je to samoumevno in tvoja vprašanja so mi retorična. V bistvu ne dojemam, da si nekdo sploh postavlja taka vprašanja. Isto mi je, kot če bi en napisal, a se zavedate, daje voda tekoča in da brez vode ni življenja.

Samo posedam po kosilu in berem forum…

Model in to se sprašuješ na najbolj fake forumu.

TELE vizija je zelo razsirjen pojem .  A govoris o dnevnih novicah, ali gledas Ljubav na selu ?

Bom drugače, nekaj opisal, da bo širitev obzorja, kot si se izrazil.

Kar se tebi zdi samoumevno ne pomeni, da je drugim tudi. Če se tebi nekaj zdi dokončno, ne pomeni, da je dokončno in bi morda spoznal, da je v nečem še veliko skrivnosti, če se v njih poglobiš.

Tako, kot če gledaš po TV nekega karateista in si misliš uh, kaj pa je to nekaj mahaš z rokami in to je to. No realnost je drugačna. Stvari so lahko globlje, tako tudi razumevanje nečesa in še globlje in širše. Več detajlov več nečesa.

Da ne bom predolg.

Nekdo ima mamo, ima očeta, ima brata, ima otroka itd.

Nekdo bi nekomu, ki bi njegovemu bratu, mami,otroku povzročil točenje solz, žalost pripeljal eno ali dve ali celo kaj hujšega okrog ušes. Je tako? Seveda je. Če ne bi to storil zares pa bi morda v mislih. Saj ne želimo, da ljudje, ki jih imamo radi trpijo.

Kar pa sem prikazal poprej pa je to, da televizija izzove resnična čustva, ali dejanska čustva, saj solza, ki priteče ni lažna kar pomeni, da v tistem trenutku če omenimo srce, le to resnično trpi. Ker resnično ali z drugo besedo dejansko trpi človek potoči solzo.

To pomeni, da ekran, ki prikazuje laž, iluzorno predstavo izzove prave reakcije.Te reakcije vplivajo zares na nas. Vse reakcije, ki se dogajajo v nas pa imajo tudi posledice na nas.

Torej, če se vam zdi, da je vseeno, da vaš otrok zajoka ali joka zaradi televizije ni pa vam vseeno, če joka zaradi drugih zadev se je morda pametno vprašati, kaj je narobe z vami.

Razumete, doumete te misli sploh?

Vprašal sem koliko je takih itd, ker se kaže, da je vprašanje, če je sploh kdo, ki dejansko razume ali doume kaj tematika o tem lahko razkriva.

Se ne sprašujem, ker sem se že vprašal. Sedaj druge vprašam.

Nikjer nisem pisal o tem, kar zdaj ti izpeljuješ. Če prav razumem res misliš, da drugi nismo tega premislili in se zavedali že davno. Takole čez palec ocenjujem da je to nekje v območju psihologije prvega letnika – je pa lahko res zanimiva tema za razmišljanje (in poskuse).

Nekateri pa nimajo kapacitet za ta razmišljanja. Tam ne boš dosegel nič drugega razen povečanja zmede.

Vemo, zato pa ne gledamo TV-ja oz. zgolj izbrane oddaje in filme.

Sicer bi lahko nekako midva preveč diskutirala o tem, kot kaže ampak bi mi bilo potratno, saj, če praviš, da se zavedaš ok potem zate. Da so te psihološke indikacije in vplivi na ravni prvega letnika je malo neumestno, saj se ne pogovarjamo o tem, kako zahtevno je ampak, če se tega in koliko se jih tega sploh zaveda.

Dejstvo je, da se lahko zavedaš. Kako obširno pa se zavedaš in kako globoko v vplive, ki jih TV posledično lahko ima  se z mislimi poglobiš pa je nekaj drugega. Tu bi lahko seveda nadaljevali, če bi se tega že zavedali.

Namreč niti visoka izobrazba ne preprečuje negativnih vplivov TV na človeka, če le ta nima pred gledanjem TV vsak trenutek lastnega zavedanja o tem. Zato tudi vprašanje,ki ob enem tudi osvešča je vsekakor na mestu.

Ja, je.

Sam mislim tako, da je vpliv teh zadev (vseh zunanjih zgodb  -TV in drugo) na osebo v obratnem sorazmerju s stopnjo zavedanja možnosti vplivov – na splošno in v danem trenutku.

Spet filozofira, delal pa ne bi.

Vse je gledano iz danega trenutka seveda. Namensko namreč sprašujem po zavedanju in ne o tem ali veš. Kajti je velika razlika.

Zakaj?

Če vemo za te vplive, lahko ob gledanju tv seveda samo zavedanje izgubimo, ki bi nam preprečilo, da ima program, film itd., ki se predvaja vpliv na nas ali drugače zmanjšamo njegov vpliv. Ker se ob gledanju skoncentriramo, postanemo pozorni na dogajanje predvajanega pa ob enem izgubimo tukaj in sedaj trenutek navzočnosti lastne zavesti. Zato je pomembno, kako močno se zavedamo, da pozornost, ki jo namenimo ekranu jemlje pozornost slehernemu trenutku naše zavesti v našem dejanskem obstoju v trenutku in prostoru. Bolj, kot se zavedamo manj odsotni smo od stvarnosti in manj prisotni v navidezni ali lažni predstavi, ki se odvija na ekranu. S tem seveda tudi preprečimo že prej omenjene solze ali težke občutke in pa seveda s tem omilimo ali preprečimo slab vpliv TV ja na nas. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se o tem prične osveščati tudi otroke.

Ljudje smo vrhunski roboti. Krasno se nas programira preko raznih medijev. Tudi literatura, knjige so namenjene temu. Če je na eni strani manipulator je na drugi strani žrtev manipulacije.

Vse okrog vas je animacija in vi ste v centru animacije kot animator. Center animacije je znotraj vas. Lahko si rečete, vse okrog mene je animacija in sem v centru animacije kot animator, center animacije je v meni.    Tudi tekst je animacija, vi ste animator.

Ne gledam tv, ampak samo poučne filme na pornhubu, ki mi širijo obzorja.