Z leti vse manj??

Ni vec tistih lepih besed, objemov, zvecer je ze prava redkost da je kaj in se to na mojo pobudo. Tisti ,ki ste v vezi že več let najbolje veste. Se vedno čez čas strasti ohladijo? Kaj naredite da popestrite razmerje?

Pri nama je isto.

Nisi edina. Tudi pri meni. Sem kr žlostna zaradi tega.

Mene to zelo moti. Sem še dokaj mlada in ne vem ali je problem v meni ali njemu. Mislim da bo z leti vse slabše…

Midva sva skupaj 24 let, pa se še vedno veliko objemava in tudi intimna sva veliko. Stara sva 44 in 45 let, otrok je najstnik. Je pa res, da se veliko pogovarjava in vse zaupava.

Ljudje se z leti spreminjamo. Strasti med partnerji se sčasoma poležejo, metuljčki v trebuhu obmirujejo. Nekoliko boljše je v redkih zakonih v katerih se oba partnerja nonstop trudita, da ne postajata prehudo monotona, dolgočasna eden za drugega. Pri večini partnerjev ne uspe vendar pa ostaja navezanost. In, ker skoraj v vsaki dolgoletni zvezi pride do prej opisane monotonosti, dolgčasa in pomanjkanja strasti le zakaj bi menjali partnerja za novega, ko pa se z novim partnerjem počasi z leti tudi izpojeta strast in draž? Moje mnenje je, da ločitve prinesejo partnerjema in njunim otrokom mnogo več slabega, kot koristi, zato je bolje se potruditi vsaj malo oživeti razmerje ali pa pustiti, kot je in se pač sprijazniti.

Viktorijavi se strinjam z vsako besedo.

Nama se z leti izboljšuje. Sva že 20l skupi in lahko rečem waw. Sicer seksava približno 2-3x na teden vendar ga pod 1uro ni. Igračke tudi dokupujeva.

Čez dan se konstantno kaj dotikava drug drugega, lupčki tud padajo… Ko prideva iz službe se vedno objameva. Ko smo kje na sprehodu se drživa za roke. Besede rad/a te imam so najin vsakdanjik. Veliko se tud hecava med sabo. Pri vzgoji otrok sva enotna in pri denarju tudi, kar je tudi zelo pomembno za razmerje. Večino prostega časa preživiva skupaj. Nimava nekih prijateljev, sva drug drugemu vse. Smo ena taka umirjena in ljubeča družina. So to učiteljice večkrat povedale da se pozna na najinih otrocih kako povezana družina smo. Jaz si recimo ne morem predstavljati življenja brez mojga dedca. Je moški s katerim si predstavljam svojo starost. Vidim naju kot dva ostarela, ko se po parku sprehajava z roko v roki oba osivela in zgubana.  Ja resnično globoko ljubim mojega dedca, ki bi zame dal roko v ogenj.

Če bi bilo med nama monotono bi znorela!

Povsem normalno je tole po toliko letih. Moški so itak za luno, mojemu moram malo nakazt kaj si želim in je takoj za akcijo, a sam se težko spomne. Obstaja lušten film na to temo. Kako začiniti zakon je naslov. Sicer sta starejši par a tema je ista. Ženi nekaj manjka, možu je popolnoma v redu tako.