PERMISIVNO ZANEMARJENI OTROCI

Zdaj je jasno kot beli dan : Permisivno vzgojeni otroci so zanemarjeni.Ker nimajo prave vzgoje.

Kajti : AVTORITATIVNI VZGOJNI SLOG je najboljši; kajti toplo, vodeno in nadzorovano vedenje ima pozitivno zvezo s počutjem otrok.

Socialna pravila so jasno postavljena (Nočem, da mečeš hrano naokoli, da smetiš preprogo…).

Družina, v kateri so pravila jasna – statistično najbolj redko vzgoji otroke z vedenjskimi motnjami.

Ti otroci so socialno kompetentni, se dobro počutijo in so samozavestni.

Tako da veste, zakaj je zdaj toliko otrok z vedenjskimi motnjami.Za to so večinoma zaslužni NESPOSOBNI starši.

Jalove in motene suhe veje ste pa produkt česa že?

Permisivna vzgoja ni edini oz. glavni krivec za nastanek vedenjskih motenj. Je še marsikateri drugi vzorec v družini kriv za nastanek vedenjskih in osebnostnih motenj.

Jalova in suha motena veja si ti.

Ostali pa se z napisanim POPOLNOMA strinjamo.

Veliko teh motenih otrok je že zraslo in sedaj pišejo po monu, kot vidim.

Permisivna “vzgoja”  sploh ni vzgoja, ampak gola lenoba starsev.

In ja, otroci, ki se jih ne usmerja in ne vodi, imajo lahko resne tezave.

Nikakor pa ni za protiutez pravilna vzgoja “z eno cez rit” , ki je drugi konec  iste palice in je ravno tako posledica lenobe in pomanjkanja volje za ukvarjanje z otroki in za vzgojo.

Zivimo v nekem cudnem obdobju, ko je svet okoli nas podivjal in so starsi postali kot zombiji, nezavedni svoje okolice, preobremenjeni in otopeli.

Kako naj tak stars vzgoji otroka?

Ja ker samo to obstaja. Da si pezde, ki ne upošteva nikogar drugega v družini in je samo tvoj prav prav, ali pa da ti dol visi in je vse razpuščeno. In ne otroci iz družin kjer niso imeli glasu, nobene pravice, so bili neupoštevani in so bili tam samo zato da jih je nekdo postavil kamor se je njemu zazdelo zagotovo niso najbolj zdravi odrasli. Po mojih izkušnjah so ljudje, ki so živeli pri takih narcisoidnih ljudeh ki samo komandirajo ali totalno brez karakterja in si najdejo “novo vodjo” ko odrastejo, ali pa lažejo tako da res ni, ker nimajo svojega jaza oz. tudi če ga imajo so ga morali tako dolgo skrivati da ga niti “ko so svobodni” odrasli niso zmožni izraziti.

Starši so tam zato da otroke vodijo in vzgajajo. Da prepoznajo pri svojih otrocih njihove karakteristike in spodbujajo dobre strani otroka, da otroku vzgojijo samozavest in samospoštovanje ter jasno tudi neko upoštevanje mej. Niso tam zato da bodo vzgojili zlomljenega poslušnega vojaka, ki bo naredil vse kar bodo rekli ker je vojak itak nepomemben in komu že dol visi kaj on misli, če je general rekel streljaj potem streljaj. Koga briga če nočeš in misliš da to ni prav. Nimaš prava glasanja.

Zelo lepo napisano in je živa resnica. Ampak ravno taka vzgoja je za starše najtežja in terja zelo veliko energije in angažiranja. Veliko lažje je komandirat ko general ali pustit otroku da šefuje.

V času mojega otroštva je bilo veliko generalov, občasno je pela tudi kuhovnica. Zdaj pa kakor jaz gledam generacijo mojih otrok prevladuje permisivna vzgoja. Otroci so bogovi in šefi. To nekako funkcionira do najstniških let, potem je pa katastrofa. Tak človek bo vedno ob sebi rabil sužnja, ki bo izvrševal njegove ukaze.

Take stvari vedno nihajo. Eno generacijo je popularna avtoritarnost, potem ko ti otroci odrastejo nočejo ponoviti napak svojih staršev, zato padejo v drugo skrajnost – permisivnost. Ko ti otroci odrastejo spet hočejo delati bolje kot svoji starši in spet je na vrsti avtoritarnost…. kdor ima “pravo” vzgojo pa se po njej zgleduje tudi pri svojih otrocih. A to je bolj izjema kot pravilo.

v življenju ni vse črno belo in tudi vzgoja ni, ampak ja, tisti, ki otroke ne vodijo, ustavljajo, kaznujejo, grajajo, delajo otrokom ogromno škode, prav toliko kot tisti, ki imajo tega preveč. Tako da ja, črno-belega ni, so samo odtenki sivine. Žal, napake se delajo in o ta

Psihologija sedi 1. Dej mal se izobrazit predn pisat lol

Vedno kadar sem dobil sem vedel zakaj sem dobil. Hči vzgajam z zgledom…prisopihal sem za njo na vrh hriba pa sem v času “pandemije” izgubil 10 kg (10%). Mama jo vzgaja permisivno…vesel sem, da se dekle uči pragmatičnosti in permisivne ideje…jemlje z rezervo…7 let..

Manjkajo vejice..

Ja, z otroki je veliko dela. Oba z mozem najinim posvecava prakticno ves najin cas. Jih vzgajava prav ali ne, ali gre za permisivno vzgojo ali ne? Ko vzgajas svojega otroka vzgajas po obcutku. In pri dolocenih receh si strikten in so pravila jasna (kdaj se hodi spat, kako se obnasa za mizo, na kolesu vedno celada, privezan v avtu, itd ) tu ni popuscanja in pri teh receh tudi zapoje kdaj palica. Nisem jaz suzenj svojih otrok, da bom 10 krat prosila, da se nekaj zgodi. 

Je pa po drugi strani res, da pri kaksni stvari kdaj tudi zbiras bitke. Ker drugace bi prisli dnevi, ko bi se z otrokom lahko samo prerekal.Takrat pac tudi midva malo popustiva. Je to permisivna zvgoja? Pojma nimam, ko vzgajas otroka se s takimi recmi sploh ne ukvarjas. Nama je itak jasno, da kdaj kaj narediva narobe, da bi lahko kaj naredila bolje, se bolj potrudila.

Zanimivo pa je, da glede vzgoje najvec pametujejo ljudje brez otrok ali pa tisti, ki so svoje totalno zavozili, pa si tega nocejo priznati.

Permisivna vzgoja je zame k… Vecinoma to pomeni da otroci počnejo kar želijo. Starši morajo držati vajeti v rokah, dat pa ozrokom možnost izbire in korigirat smer v kolikor bi bila napačna. Tako se bo otrok čutil svoboden in da ima izbiro. Nadzor ni nujno diktatura, nadzor naj bo a pametno prikrit.