Kako prepoznati narejeno prijaznega človeka?

Torej, kako prepoznati človeka, ki “igra” prijaznost, samo zato, ker ima “koristi” od tega?

Po dejanjih.

Ne vem. Še danes me presenetijo nekateri. Verjetno : oči, mimika obraza, govorica telesa, izkušnje z njim, prilizovanje, hvali te (nerealno), .. nekateri res izstopajo po pretirano sladkem obnašanju, a ni nujno. Potem se pa začne: ogovarjanje pred drugimi ali se ne postavi zate, da bi te zaščitil pred recimo ogovarjanjem. Laži. Potunka te ob vsaki priložnosti. Nima milosti in sočutja, te sploh ne posluša, ne vpraša kako si in ga odgovor ne zanima, zasleduje samo svoj cilj, ko dobi kar želi izgine. Recimo en tak primer konkreten imam v mislih, če in kaj velja za vse pa ne vem.. verjetno je toliko različnih lastnosti, ki jih izdajo kolikor je ljudi.

Doslednost med besedami in dejanji, če se nekaj konkretno dogovorita. Nikoli ne drži obljub. Te ne spoštuje. Ves čas vleče informacije ven iz tebe, o sebi ne pove malo nič…

vsakdo je na trenutke navidezno prijazen in priliznjen, vendar tako osebo najlažje prepoznaš po tem, kakšna je do drugih – torej dejanja.

če osebe ne poznaš in ti kar tako laska, nekaj ni ok. Če to isto osebo opazuješ v interakciji z drugimi in vidiš, da ni ista ali vsaj dokaj podobna, konsistentna v obnašanju, tudi nekaj ni ok.

Intuicija ti pove vse! V srečanju s takim človekom dobim takoj občutek, da nekaj ne štima. Zato se osebno ne vpletam, samo službeno, kolikor je treba.

… ki jo izžareva. Prvič ga vidiš, pa ti začne utripati rdeča lučka. Zakaj bi bil nekdo kar brez razloga do večine ljudi nadpovprečno prijazen?

Halo? Ne brez razloga, zagotovo ne!

Še vsak, ki je bil pretirano prijazen, me je okrog prinesel. Prav alergična sem, ko kdo trobezlja o prijaznosti. Ker mi je jasno, da hoče od mene nekaj, česar jaz ne želim dati. Imam tak primer v službi.

In kako ga prepoznati? Ta moj službeni primer je takšen: zaheva prijaznost do sebe od drugih, on je pa do drugih s v i n j a.

Pogledaš Janšo.

Ljudje ki so prijazni in stalno nasmejani, da so najbolj nesrecni.

Prepoznaš ga po sluzavosti, ki seva od njega.

Razen pri psihopatih, tej te lahko kvalitetno okrog prenesejo.

prijazen je lahko vsak. Dożivela sem enkratna prijazna dejanja od popolnih tujcev. Naredila so żivljenje lepše…

Kar cenim je vztrajnost v etičnih dejanjih. Taki ljudje ni nujno, da so venomer prijazni, skušajo pa v vsakem trenutku delati prav. In ko mu je kaj do tebe, da te uvršča pred druge, naredi stvari izven svoje špure.

Ne moreš, dokler ne zaupaš.
Oblikovanje stavkov, usklajenost besed in dejanj.

Najhujši so pa taki, ko ti enkrat ali dvakrat vsiljeno prijazno  “pomagajo” brez, da bi jih prosil …… potem te pa še leta in leta ob vsaki priliki opominjajo, kako dobri, da so! Fuj! Od je**!

Bravo! Odlično povedano! Dobesedno SLUZ kaplja iz  njih. Tako ogabno, da se kar cedi. Za bruhat!

Strinjam se.

Se pa po branju te teme bolj sprašujem, kako prepoznate tiste, ki so iskreno prijazni?

Saj ljudje so načeloma prijazni. Pač prijaznost je nek bonton, standard. Če pomislim na nasprotje – da je nekdo neprijazen…ne doživim tega pogosto. Oz. niti nimam takih pogledov na to…da bi zdaj rekla, na npr. je nekdo neprijazen, ker…kaj vem…mi ni pridržal vrat, me ni pozdravil? Redko naletim na koga, da je do mene neprijazen, pa še to je ponavadi posledica zamišljenosti ali hitenja. Ali pa ima slab dan, je obremenjen.

Sama ne morem reči, da se ravno trudim, da sem prijazna, to je pač v meni. Znam biti tudi zelo hladna, če sem slabe volje, ampak še vedno se potrudim, da ostanem na nekem nivoju prijaznosti…mogoče kak pozdrav takrat preslišim.

Glede tega, kako prepoznati narejeno prijaznost, pa se strinjam z zgornjimi odgovori. Začutiš neskladnost, pretirano osladnost, kot da ti hoče oseba nekaj prodati.