Kaj si mislite

o ljudeh, ki so stari +30 in se vedno zivijo v sobicah v stanovanjih, kjer si vse drugo delis se z drugimi sostanovalci in nimajo nobenih drugih opcij v zivljenju?

Domov ne mores ker nimas kam, za garsonjero ni dovolj denarja, o nakupu stanovanja samo sanjas.

Kako pri 30+ vzdrzati zivet v eni sobici za 300 eur in kaksen smisel ima tako zivljenje?

Poznam nekja primerov, ko imata dve prijateljici najeto stanovanje, vsaka svojo sobo, kuhinja in kopalnica skupni in uzivata. Skupaj bi lahko kupili stanovanje, vsaka sama pa zal ne in se tako znajdejo ljudje, delijo si stroske, kar pride ceneje, pa se dobro se poznajo in lahko lepo zivijo skupaj.

Poznam tudi eno, ki ima svoje stanovanje in je eno sobo oddala prijateljici ter si tako znizala stroske, pa nima slabe place in nima kredita.

Sama sem ze skoraj 50 in tudi razmisljam, ce bi kdaj na starejsa leta naneslo, da ne bom zmogla financno sama, bi eno sobo oddala studentu, lahko bi mu tudi kuhala, pac znajdi se.