okus po moškem

ali božanski glad od slavenke drakulič.

piše:

“Preden sem ga spoznala, ničesar nisem vedela o pravi ljubezni, tisti, v kateri je vse dovoljeno, tudi smrt. Ljubezen daje človeku popolno oblast nad drugim človeškim bitjem.”

verjamete? mislim, da to ni mogoče, da je to patološko (saj v knjigi je to psihološko izjemno dobro prikazano).

dekle ubije svojega ljubimca, da bi ga za vedno “imela”, da bi bila vedno združena mu poje tudi konice prstov. vse re(al)istično opisano, do zadnjih detajlov.

jaz v glavnem že tri dni, odkar sem brala to knjigo ne morem jest, danes sem prvič spila kavo. mislim, da bom postala vegeterijanka, vsaj ua en čas.

Jaz knjige nisem prebrala do konca….in je tudi ne bom.
Hm…težko zdaj komentiramv o tem razen tega, da kljub temu, da odvisnost od odnosev obstaja…mislim, da je knjiga prikazana kljub vseemu na preveč bizaren način te plati.

lepo……pomeni da so moški deli..posebno tisti najbolj zaželjeni varni pred tvojimi zobeki…)))

a si že brala tud, ko mu ona kur** odgrizne…le kakšna ženska je to?

razo, vse sorta lahko berem, tudi Alive (Živi, brala 3x), MArkija de SAda…
ampak še nikolime ni nobena stvar tako “zadela” kot prav ta knjiga, zaradi same psihologije zgodbe. ne moreš vedet, o čem govosrim, če nisi bral.

maxi, tudi jaz sem mislila, da ne bom prišla do konca, že pri prvem pogl.,ko opisuje, kako čisti stanovanje, da ne bi ostalo kaj umazanije, vonja… potem ima razne kronološke skoke – naprej, nazaj in me je potegnilo, da sem nekatere dele tudi po večkrat prebrala. ne vem, koliko časa me bo še držal ta šok, ne vem, to knjigo bi skoraj morali prepovedat 🙂

ma ne..zakaj pa?….saj je v seh nas nekaj živalskega, nepojemljivega uma..ki meji že na perverznost..takšno ali drugačno…sicer pa?.
mala, zakaj bereš takše težke teme, če te tak prizadene!?..

šok..šok pa bo minil……ob naslednji knjigi…

daj kaki odlomek, da vidimo…

ne morem dat krutega odlomka, bo še kdo bruhal (jaz pa zraven), če te zanima, pejd v knjižniceo

ne, to, kar je v nas živalskega, je nekaj drugega, če misliš divjost, kos e ljubiš, ni to, kar opisuje ona.

Čudovita knjiga.

Vsaj zame … ker prikaže nekaj, kar ni osladno pocukrano … nekaj, kar je sicer patološko, ampak vseeno tako globoko občuteno in tako spretno zapisano, da me je včasih spreletelo, da ni kar Slavenka tega tipčka pojedla!
Občuteno, globoko, strastno branje … čeprav patološko!

Veš, kera knjiga je pa meni vzela apetit do mesa?
Shogun!
Ko sem brala odlomek o tem, kako so enega tipčka v opomin drugim (se ne spomnim več čisto natančno) počasi celo noč kuhljali v kotlu vroče vode, dokler ni zjutraj ob sončnem vzhodu umrl … in kako so pobrali ven iz kotla njegovo truplo z razkuhanimi deli mesa, ki so odpadali od kosti …
Jebela, tole me je pa ruknilo … ker sem dobila živo primerjavo s kosi mesa, ki jih mi ven iz župce vzamemo!
In od tega branja naprej sem bila 5 let vege … dokler se želja po kakem kosu pršuta ni vrnila!

lunca, saj pravim, da je dobra, dobro napisana – če ne bi bila, je ne ebi prebrala do konca:) ampak nikoli, res nikoli me ni še nobena knjiga tako “zadela” z vsemi detajli, psihologijo, res – kot pišeš – kot da bi slavenka sama to poskusila (sploh gldede na dejstvo, da je v NY in podobnih velemestih to čisto možno).
najhujši deli: ko se tušira v banji z okrnjenim truplom, ko ga razreže kot prašiča, ko zadnjič poljubi njegovo zmrznjeno glavo. pa skoki v preteklost, vse je že nakazovalo na to, skratka, še zdaj mi grejo kocine pokonci.

BOŽANSKI GLAD,,,a to je naslov?

naslov je okus po moškem, v originalu božanski glad-iz: divine hunger, dela, ki ga v knjigi študira Jose (ljubimec od glavne osebe)

Toliko se že pogovarjajo o tej knjigi, da jo moram prebrat :))))

Sicer pa ne…ni moj stil in moje prepričanje…sem bolj “live and let live”, sovražim oblastništvo, posesivnost, lastništvo…občutek “moje”…

Cenim svobodo, neodvisnost, prostega duha in izbiro…
S tabo sem ker tako HOČEM…ne pa zato ker si moj/moja.

Andraž Hribar pravi….”Vzel sem in te vrnil…nazaj v krdelo ljudi”…

Si predstavljaš ?
Da nekdo vsak dan pride iz krdela ljudi SAM nazaj k tebi, točno k tebi, samo k tebi…ni to boljše, kot da ga poješ, zato da je tvoj ?
:))))))))))

Feri Lainšček pa je skupini “Posodi mi Jurja” …”posodil” ta tekst…

Vabi me reka in modro nebo,
veter nemirni mi svojo ponuja roko.
Prosi me angel, ki ve za vse to,
dan se prebuja in trave čarobne cveto.
Jaz pa ne morem brez tebe več tja,
strah me je tiste samote na klopi za dva.
Nisem še kamen, ki mrtev leži,
v meni spi ptica, ki misel jo nate zbudi.

Ptica mojih želja, bela vrana srca.

Pridi vsaj enkrat, poglej me v oči,
beri mi z ustnic, prisluhni utripu krvi.
Vzemi dotike vsaj moje nazaj,
sanje so večne, z njimi potujemo v raj.

——————–

Če ljubezen zvodeni, imaš vsaj spomine nanjo.
Če ljubezen poješ, imaš od nje od nje drek in polno fekalij !

UBIJANJE raje prihranim za tiste, ki mi povečujejo pritisk in krajšajo življenje :)))))

Andraž Hribar pravi….”Vzel sem in te vrnil…nazaj v krdelo ljudi”…
to je pobral od tomaža šalamuna:)

drugače pa: junakinja te knjige ima v glavi idejo, da si tudi on želi umreti, najprej razmišlja o skupnem samomoru, kako srečna bi bila, potem o tem, da bi on ubil njo, nazadnje o tem, da bo ona njega, seveda mu nič ne pove, vse je v njeni glavi, ves čas išče znake, ki bi kazali na to, da si on to želi…

Sej mi na jesen…ko mora prase pod nož, tudi vedno iščemo NEKAJ kar bi nam dalo slutit, da si tudi ta prašiček želi postat pršut in torej eno z nami :)))))))))

Ampak vsakič okrutno cvili, joče in prosi….
Meni pa vsakič cvili, joče in prosi srce in morda imam od tam odpor.
Do krvi, umiranja in vsega tega dokončnega….

SLAVA MU!!!!!

Iztrgano iz konteksta. Odvratno. Nesprejemljivo.

Sicer pa ena redkih knjig, ki se mi je uprla do te mere, da mi je – že sama misel nanjo – hujša kot rotavirus.

Rekel bi da ste vi večji psihopati k pa un k je knjigo napisal jat takih bedarij na grem brati sicer pa raje film pogledam sam da ni ameriški sinhroniziran v nemščino ko ti indijanc po nemško govori glupppi švabi

oh lord forgive them for they do not know what they are talking

Upam, da obstaja tudi knjiga, ki te odvrne od sladkega za 5 lepih let. 😉

Te Slavenkine knjige torej ne bom brala, je pa zato super njena knjiga z naslovom Obtožena.