V dolgoročnem razmerju se partnerju približamo v skoraj vsaki situaciji: nenadoma brez težav uriniramo v kopalnici z odprtimi vrati, nočemo več spati sami in dajemo si čudne vzdevke. Naslednjih enajst stvari tako postane povsem običajnih.
Majhna opomba: samskim se to vedenje lahko zdi precej čudno.
- Večino časa natančno vemo, kje je naš partner in kaj tam počne.
To je skoraj tako, kot bi v oblačilih skrili sledilno napravo. “Kje si?” in “Kaj počneš?” sta že skorajda standardni sporočili, samski pa si mislijo: “Psihooo”.
- Gledamo, kako ljubljena oseba spi
Predstavljajte si, kaj bi si kdo mislil, če bi vas videl, kako brez besed gledate in božate spečega – precej srhljivo, kajne?
3. Sumljivo pogosto govorimo v otroški govorici in partnerju damo vsa mogoča imena, razen njegovega.
Precej podobno se pogovarjamo tudi s psički in dojenčki. Hmmm … upam, da nas nihče ne sliši.
- Nekateri radi skiskajo mozolje svojemu dragemu.
Ničesar ni za dodati.
- Z njegovega krožnika si vzamemo vse, kar nam je všeč.
Pri nekaterih parih je povsem običajno, da partner poje ostanke drugega. “Česar ne morem, boš ti pojedel, kajne?”
- Z njegovimi starši se pogovarjamo po telefonu in o njem ne govorimo niti sekunde.
Da, to se res dogaja!
- Popravljamo mu frizuro in popravljamo mu oblačila – in to počnemo kadarkoli in kjerkoli.
Kot da smo njegov osebni stilisti … ali mama.
- Poznamo večino gesel za njegove račune.
Zasebnost = ne obstaja.
- Madeže z obraza obrišemo s slino.
Tako kot nekoč babica.
- Pogosto vemo, kaj bo rekel in kako se bo odzval – in pogosto dokončujemo stavke eden drugemu.
Ali ni to normalno?
- Če vas prijatelj vpraša, kaj načrtujete naslednji vikend, samodejno odgovorite v množini.
“Še vedno ne veva, kaj bova počela.”, “Ostala bova doma.”, “Gotovo bova povsem izčrpana od napornega tedna …”
Prispevek je bil prvotno objavljen na miss7.
